web counter
web counter
Domov Potepanja  za sveže vesti, stisni tipko F5 zadnja sprememba: 01.01.2017 21:48  
Petek, 30.12.2016
Na bele strmine za novolete praznike 2016/2017

Cilj bo najbrž Smučišče Turracher Höhe, ni pa nujno...

Gremo na ognjemete...

 

Tukaj bo nov filmček, samo da ga spacam skupaj...

 

Teksti so stalno v delu in popravkih, za osvežitev strani pritisni tipko F5
Tako je bilo pred dvema letoma, tokrat je drugače vsaj v toliko, da ni snega...

Torej bomo videli...

Večer pred odhodom sva pripravila avtodom do te mere, da sva ga celo okrasila, SOLO silvestrovanje v lastni režiji, zakaj pa ne...
Zjutraj je bilo minus 9, za vsak slučaj sem pustil prižgano plinsko peč, da mi vsaj včeraj nalita voda ne zmrzne in odpotovala sva takoj po šesti zjutraj... Mimo Ljubljane se je že danilo, ko pa sva se bližala Radovljici je sonce že obsijalo Triglav. Dobro da sestrična Marijana še spi, sicer bi bila jezna, ker se nisva ustavila...
Ker želiva biti čimprej na dilcah, greva kar skozi karavanški tunel in sredi tunela celo srečava znano posadko iz Kočevja, Jano in Dušana, seveda le poblendamo in se ne ustavljamo... Po lokalnih cestah opletava okoli Beljaka in preden zavijeva v strmino proti cilju se ustaviva še pred SPAR-om in dopolniva zaloge, predvsem kruh in nekaj za večerjico v lastni režiji.
Vzpon na prek 1800 m nadmorske na Turracher Hohe je bil manj problematičen, kot pred dvema letoma, danes je bila cesta suha in na 23 % klancu ni nič kopalo in se kadilo iz sklopke... Ali bo na parkingu kak avtodom? Seveda in parkirišče je celo do zadnjega kotička zasedeno, začasno najdeva mali prostorček čisto na koncu, kasneje pa sva se premaknila na bolj udoben prostor na par korakov do proge in na lep raven teren.
Sprehodiva se do blagajne s kartami in sonce že tako nažiga, da je natakar v sosednjem lokalu kar v kurcehozah... Vreme je kar kičasto, sneg suh, proge trde, brezveterje.
Še največ gneče, ki je povzročila 5 minutno čakanje, je bilo na vstopni postaji, izhodiščni leder šestsedi spodaj pri kartah, na vseh drugih šestsedah in sidrih ni bilo nobene gneče.
Tokrat imava dovolj časa, da presmučava cel krog in se spustiva do jezera, kjer nas prek zaledenele vode po ledu potegne na drugo stran mini namenski ratrag in po več kot 4 urah zašpiniva klobaso.
Ob pol štirih popoldan sva po neprekinjenem smučanju imela vsega dovolj, čas je za popoldansko siesto... Zakuriva na polno, zadekamo vse luknje in vrževa v kastrolo kupljeno svinjsko ribico, lepo začinjeno in zavito v slanino...

 
Silvesterska sobota, 31.12.2016...
Zbudiva se v hladno jutro, okoli minus sedem, v avtodomu pa prijetnih 15 nad ničlo...
Pozajtrkujeva kot ponavadi, v mehko kuhana jajčka gorskih sprehajalk, tokrat pa imava poleg Vesninih piškotkov in potice mice tudi babičino pravo orehovo potičko, pečeno na tradicionalni način v keušni peči, skok v pancarje in skafander in gremo.
Včeraj sva startala po 12. uri in so bile smučarske karte "le" po 37 EUR, danes plačam za celodnevne po 44 EUR.
Razmere so odlične, kmalu se ozračje segreje na deset plusa in na soncu kar prijetno posedati.
Kot mnogi drugi avtodomarji na parkirišču, tudi midva zvlečeva mize na plano in si privoščiva švoh maličko.
Smučišče ima večinoma novejše šestsedežnice z mehkimi leder sedeži, kot jim jaz rečem, nekateri so celo ogrevani, vsaj tako se mi je zdelo, ko sem sedel vanj... Res pa se nisem mogel znebii občutka, da ni kdo malo pred tem prdel vanj ali se, da ne rečem celo uscal vanj...
Vreme na Silvesterski dan je res kičasto, da bolj ne more biti, temperature ravno prave, kompaktni sneg pa lepo suh, tako da je smuka res odlična.
Nadaljujeva na severno stran smučišča in se tako kot včeraj prebijava do jezera z vzhodne strani. Procedura je kar zakomplicirana, če nobenkrat ne zgrešiš se moraš na poti povzpet dvakrat s sidri in trikrat s šestsedami, da končno v dolini ugledaš zaledenelo jezero.
Z obale jezera pelje nazaj v hrib stara dvoseda in ker dneva še ni konec in so na tem delu popoldan najlepše sončne proge, drgneva do sončnega zahoda, potem pa zapeljeva na jezero in se pripneva na jezerski taksi, ki naju potegne na drugo stran. To je pika na i za zaključek.
S sidri se dvigneva še na sosednji hribček, da ujameva povezavo k advtoodmu. Presmučala sva kompletno smučišče, ki sicer ni največje, vendar je prog vseeno preko 40 km. Pripraviva si Silvestersko večerjo v lastni režiji, s špinačo polnjena piščančja prsa, zavita v slanino, pire in korenček za prilogo.
 
Nedelja, 1.1.2017
Skoraj bi zaspala odštevanje, vendar se je zunaj pričela vojna, streljali so na vse strani, ognjemeti pa se niso ustavili.

Res zanimivo in lepo. V temni jasni noči imajo ognjemeti res svoj čar.

ognjemet 

Tako sva vstopila v novo leto 2017, naj bo srečno in veselo za vse, če le ne bo šlo vse tako kot si želite, dajte vse od sebe in vse bo še dobro.

 

Tile Vesnini piškoti me ne gredo iz glave, tri dni jih je skrivala, zjutraj je bila škatla še polna, zdaj pa odprta in prazna leži na tleh...

S parkirišča zapeljem na glavno cesto in dam desni žmigavec, današnji cilj je Bohinjska Bistrica in tamkajšnji novi PZA in vodni park, imava dovolj časa, da greva lepo malo v S....
Seveda sva si podaljšala pot za orenk dodatno uro, poleg tega nimava avstrijske vinjete in opletava po lokalnih cestah, da ne omenjam prelazov kot so Katchberg in navsezadnje Korensko sedlo. Na Katchbergu so me modeli debelo gledali, le kako si prišel gor... Pa dobro, saj omenjajo le 18% klanec, ki je mačji kašelj v primerjavi s strmino 23% na Turracher...
Okoli ene ure sva veselo prispela v Kranjsko Goro, če ne drugega bi se rad ustavil pri Pehti na eno telečjo čorbico z ajdovimi žganci, vendar nisem imel kje parkirati. Na srečo sem se med cca 50 avtodomi vsaj prebil do sanitarne postaje in dal avtodom po skoraj treh dneh na lulanje in še kaj... Torej med skoraj 50 avtodomi se najde tudi Englez, zastonjkar, ki se je dobesedno delal engleza in so mu redarji nalepili rdeč KARTON na šipo, potem pa še lisice na prvo kolo. Fantje ni lepo, da maltretirate modela, ki je prilezel z otoka v Evropo z avtodomom, ki ima volan na desni in vhodna vrata v bivalni del na levi...
Z avtoceste pri Lescah zavijeva proti Bohinju in glej ga glej, po radiu poročajo, da je edini zastoj v SLOVENIJI med Lescami in Bledom. Pa kaj je zdaj to, in res smo se korakoma premikali mimo odcepa za Ribno in mimo jezera vse do Titove vile, potem je promet stekel in vse do Bohinjske Bistrice nismo srečali, niti prehiteli avta...
Na novo odprti PZA se pripeljeva dobesedno na odprto rampo, nikjer nobenega, le starejši domačin sprehaja svojo kokeršpanijelko. Cena za 24 urno parkiranje je 10 EUR, elektrika še 4 EUR, vendar nikjer nobenega, tudi vtičnice ni v bližini. Domačin pove, da je to krneki, in da v glavni sezoni ni bilo na noč videti več kot 3 ali 4 vozila. Dobro, najbrž se ponavlja nek sindrom, kaj ti jaz vem kak, torej ogradiš parkirišče sredi ničesar in gremo kasirat. Ampak komu in zakaj?
Parkirava in se še v soncu sprehodiva po prav tečni cesti do mostu, kjer prečkava reko, da se prebijeva do vodnega parka. Z receptorko se pomenim okoli parkiranja in pove, da ni problem parkirati na enem od treh njihovih parkirišč, vendar da mi prenočevanje ne svetuje, ker menda preganjajo in naj grem v kamp ali na PZA. Par korakov stran vidim Pizzerijo in zakaj pa ne, seveda gre za orenk restavracijo, kjer si privoščiva nekaj SLOVENSKEGA..
Sonce je medtem zašlo, ne morem verjet, takoj je mraz ko pri norcih. Vrneva se na železniško postajo in se z avtodomom zapeljeva pred vodni park. Že tako sumim, da me bo zeblo notri, še bolj pa ob izhodu in naj hodim še par 100 m do PZA za avtodome pri tirih?
Ne glede na strahove in sindrom LARIX-a v Kranjski Gori, kjer so mi na recepciji zagotavljali, da ima voda 30 stopinj, potem pa sem se grel pod tušem, torej tudi tu je bazen ogrevan na 30, jakuziji pa na 35, ozračje 31. Ta kombinacija se je izkazala za sprejemljivo, res da na meji ampak je bilo res v redu... Edino cena je v primerjavi z Biotermami katastrofa. 14 EUR za 3 urno namakanje ima res rednost le v tem, da ni gneče v bazenih. Za ta denar dobiš v Biotermah v vseh bazenih 35 stopinj,
Na izhodu iz bazena se še malo aklimatiziramo, potem pa osedlava konje in se premakneva na tire... Tole sem slikal popoldne, 100 m stran od PZA je sanitarna postaja neposredno poleg Železniške postaje...
   
Teksti so stalno v delu in popravkih, za osvežitev strani pritisni tipko F5