office cleaning broward
Domov Potepanja  avtokampi.si    Zadnja sprememba na strani: 17.08.2016 23:02
Prejšnji dan 16. dan - SOBOTA, 30.7.2016 (Lefkada - Porto Palermo Beach 250 km)Naslednji dan
1. dan petek 15.7.2016 2. dan sobota 16.7.2016 3. dan nedelja 17.7.2016 4. dan ponedeljek 18.7.2016 5. dan torek 19.7.2016
6. dan sreda 20.7.2016 7. dan četrtek 21.7.2016 8. dan petek 22.7.2016 9. dan sobota 23.7.2016 10. dan nedelja 24.7.2016
11. dan ponedeljek 25.7.2016 12. dan torek 26.7.2016 13. dan sreda 27.7.2016 14. dan četrtek 28.7.2016 15. dan petek 29.7.2016
16. dan sobota 30.7.2016 17. dan nedelja 31.7.2016 18. dan ponedeljek 1.8.2016 19. dan torek 2.8.2016 20. dan sreda 3.8.2018
21. dan četrtek 4.8.2016 22. dan petek 5.8.2016 23. dan sobota 6.8.2016 24. dan nedelja 7.8.2016 Prvi dan

 

Danes nadaljujemo na obalo Albanije, da poiščemo rajske čiste plaže z belimi kamenčki... Optimisti a?
Torej podimo na začetek v rano jutro okoli druge zjutraj. V zraku je bilo čutiti, da bo dan naporen in poln novih doživetij. Prvo se je zgodilo torej že ob dveh ponoči, ko mi je bilo vsega dovolj, predvsem koncerta v sosednji ulici in pa ognjemeta vsake pol ure. Vstal sem, stopil do Janezovega okna in vprašal ali trdno spi, seveda ne, ter mu namignil, da se jaz premikam z otoka... pa magari do Parge, če je treba...
Tako sva se ponoči premaknila prek "trajekta" za Lefkado na kopno in se parkirala za obzidje, oz. k Agia Mavra - Santa Maura Castle. GPS: 38.845385, 20.719534 Ni bilo dosti bolje, vsak avto, ki je šel prek pločevinaste rebraste podlage premičnega mostu nas je zbudil... Zjutraj ob sedmih nas je zbudila sirena, to je bil znak, da se most dviga in mimo je zapeljala jadrnica, takoj zatem se je most, narejen iz trajekta postavil na svoje mesto in spustil dovoze...
Prostor za film
Tukaj bo film, ob sedmih zjutraj sem letel v gatah k pomičnemu mostu, ki ni dal spati drugo polovico noči, da vidim kaj se dogaja...

Torej ura je sedem, zapuščamo Lefkado, bilo je lušno, posebej zadnja noč... Ampak, vrnemo se mi...

Ustavimo se na prelazu, se reče na Pargi, kjer na starem znanem mestu praznimo kasete v opuščen WC in točimo vodo na tuših zraven. Ionio Beach.  GPS: 39.025604, 20.715293
Krenimo proti domu, mimo letališča Preveza, skozi tunel pod morjem do plaže Preveza. Tu smo pred leti že divje kampirali in tudi danes je kar nekaj posadk tukaj, celo s prikolicami in tudi šotori. Ne moreš verjet, blesavi Čeh kampira in ravno zajtrkuje nasproti sekreta, kjer že par let ni nihče potegnil vode, namesto ploščic pa je po tleh stelja za živino.
Gremo naprej proti Albanski meji, mimo Igumenice do zadnjega kraja v Grčiji Sagiada. Na zadnji črpalki točimo gorivo, razkopljem še rešetke hladilnika in prepiham gorilec in oddušek. Napaka, prej je hladilnik na plin res bolj slabo delal, zdaj je dokončno nehal... Torej zadnja postojanka, kjer se da tudi brezskrbno prespati, kar smo storili pred leti je Sagiada, najbolje kar za policijsko postajo, GPS: 39.625124, 20.181788  Spredaj pa so tudi prijetni lokalčki v majhnem ribiškem pristanišču.
Števec se pred mejo ravno obrne na 3000, torej letos kar šparamo tako s stroški kampov, kot z gorivom in kilometri. Klasika v teh krajih, še posebej pa v krajih takoj za mejo, so domače živali na cesti, od koz do konj ter oslov in krav.
Zapeljemo na Grško - Albansko mejo, spustim Janeza naprej, vendar me policist usmeri na svoj pas.

Brez problema prestopimo mejo. Dokumentov, osebne izkaznice tudi pogledali niso, se je pa Laura zapletla s potnim listom, ker je hotela žig in potem so ji pasuš nosili okoli in okoli in ji ga nazaj prinesli brez žiga...

Nadaljujemo nekaj kilometrov in v prvi vasi vidimo smerokaz za jezero Mursi in Butrint ter Ksamil. Zavijamo z "avtobana" na luknjast makadam...

GPS odcepa za Butrint: 39.692273, 20.121626

 

Vožnja po makadamu, luknjastemu kot švicarski sir se nadaljuje preko razpadlega mostu, nato pa nam pot zapre trop koz...
Cesta je vedno boljša in kmalu je makadam videti kot star asfalt..., sledimo smerokazom na Butrint.
Po cca 10 km se zapeljemo v trajektno luko, pot pozna tudi navigacija in gospa me opomni, naj se vkrcam na trajekt...

GPS: 39.742814, 20.018865

 

Prek morske ožine vozi stari dobri trajekt na zajle in star deutzov motor... Trajekt sprejme do 4 osebna vozila, na ceniku vidimo, da je cena za BMW malo višja...
Z Janezom skušava prepričat upravljavca stroja, da bi šla za vsak slučaj raje posamezno na splav, vendar se model ne pusti prepričat, ker da je nosilnost lesenega splava iz prejšnjega stoletja 8 TON, da ni problema in naj spraviva obe kočiji gor.
Nazadnje nas zbaše na splav, lepo na sredino, vse skupaj se nevarno zaziba in vsak avtodom gleda mal čez...
Na drugi strani morske ožine je Butrint, o tem bi znali zdaj povedati kaj več Tratnikovi in pričakujem poročilo poleg njihovih slik. Nam je namreč crknil plinski hladilnik in slabi dve uri, ko so si oni ogledovali kamne, sem jaz razkopaval in prepihoval plinsko instalacijo...
Čakam poročilo,  Laura? Čakam poročilo,  Laura?
Čakam poročilo,  Laura? Čakam poročilo,  Laura?
Čakam poročilo,  Laura? Čakam poročilo,  Laura?
Čakam poročilo,  Laura? Čakam poročilo,  Laura?
Čakam poročilo,  Laura? Čakam poročilo,  Laura?
Čakam poročilo,  Laura? Čakam poročilo,  Laura? dobro, kaže da ne bo nič, torej:

Dokler ne pride zapis Laure, se bom sam znašel:

Butrint leži na jugozahodu Albanije, 20 km južno od današnjega pristaniškega mesta Sarande. Njegova lokacija je spektakularna. Antično mesto leži na strmi obali, ki štrli iz kanala Vivari, vodnega odseka, ki povezuje krfsko ožino, 4 km oddaljeno od Butrinta, s celinskim slanim jezerom Butrint. Južno od kanala leži ravnina, izsušena z jarki, ki učinkovito ločuje Butrint od gorske verige, ki teče vzdolž albanske južne meje z Grčijo. Butrin so najbrž naselili krfski trgovci v 8. stoletju pr.n.št.. Skoraj zagotovo je to mesto, ki je povezano z legendo o Eneju. Do 4. stoletja je bil Butrint Chaoanian pristanišče, najbrž v središču enega od helenističnih plemen Epira. Rimljani so pristanišče v 2. stoletju uporabljali kot oskrbovalno bazo svojih vojaških pohodov na Balkan. V naslednjem stoletju je postal kolonija veteranov pod Julijem Cezarjem. V kasnejših rimskih časih je imel Butrint svojega lastnega škofa in očitno zopet postal mesto, ki se je hitro razvijalo. Nato so ga leta 551 napadli Goti. Nadaljnja usoda mesta do 10. stoletja, kot usoda mnogih pristanišč Sredozemlja, ostaja neznanka.  V desetem stoletju je postal veliko pristanišče na sredozemski poti od Benetk do Bizanca. Večji del srednjega veka je bil Butrint v rokah Benečanov in branil vzhodni bok ožine med celino in Krfom. V 18. stoletju so Benečani zaradi Turkov Butrint zapustili. Do leta 1850, ko je čezenj šel Edward Lear, so mesto zapustili vsi. Prezrt je ostal do leta 1920, ko so tja poslali italijansko misijo pod vodstvom Luigija Ugolinija.  Leta 1924 je Ugolini za svoj prvi projekt izbral ilirski vrh, Phoinike, 20 milj severno od Butrinta. To se je izkazalo za manj obetajoče, kot je sprva predvideval, zato je leta 1928, v upanju, da bo odkril arheološke ostanke dobe Eneja, začel delati na Butrintu. Uspeh na tem področju bi namreč lahko uporabili za propagandne namene Rima. V tistem času je Butrint predstavljal velik gol hrib nad zapuščeno pokrajino. V treh mesecih je Ugoliniju uspelo izkopati velike ploskve grškega peterokotnega obzidja okrog akropole vključno z mnogimi lepimi vrati. Njegova največja izkopavanja so se dogajala na južnem boku hriba, kjer je odkril teater. Teater iz 4. stoletja z dobro ohranjenimi sedišči. Pri odkritju je prišlo do prave senzacije, saj so izkopali tudi veliko kipov, vključno z boginjo Butrinta in Apolonovo glavo. Pri tem svojem obsežnem delu je Ugolini za teatrom izkopal tempelj Asclepulusa, lep blok rimskega kopališča, pred njim pa dele zgodnje bizantinske palače poleg kanala Vivari. To je izjemno dobro ohranjena zgodnje bizantinska krstilnica s popolnoma ohranjenim mozaičnim tlakom s konca 5. stoletja. Mugolini je svoje delo goreče nadaljeval vse do svoje prezgodnje smrti leta 1936, ko je umrl zaradi malarije. Nova kampanja za nova izkopavanja, katero podpirata Albanski inštitut za arheologijo in Butrintski sklad, želi Butrint razviti z dveh vidikov. Prvi je bizantinski Butrint. Ker so se raziskovalci vsi po vrsti koncentrirali na antične izkopanine, je ta ostal v veliki meri neraziskan. Glavni cilj, ki so si ga zastavili, je izrisati topografski načrt tega obdobja.  Predvsem je pomembno raziskati faze od 6. do 10. stoletja, ugotoviti, kako je to pristanišče uspevalo po tem, ko se je sesul sredozemski trgovinski sistem. Drugi cilj novega projekta raziskav Butrinta je promocija tega kraja v taki meri, da bi zagotovili stalen pritok turistov, ki bi regiji priskrbeli nepretrgan tok prihodka.  S pazljivim upravljanjem s kulturno dediščino si Butrintski sklad želi pomagati pri zaščiti tega mesta in regije. Izkopavanja v letih 1994 in 1995 so bila omejena.  Izpeljali so cenitev projekta, da bi ga res izpeljali tako, kot je potrebno. Nove raziskave kažejo, da so Butrintu skozi zgodovino vladali njegovi okoliški pogoji.  Zdi se možno, da je bil Butrint v pozni bronasti dobi in zgodnjih grških časih, ko je na vrhu hriba kraljevala akropola in predstavljala center naselbine, rojen iz morja. Morje je najbrž segalo globoko v notranjost za severni del današnjega jezera Butrint. V tistem času je pristanišče najbrž ležalo v zavetju zaliva na severni strani hriba. Če so obiskovalci prišli po kopnem, so do Butrinta prišli po ozkem obalnem polotoku. Toda do rimskih časov se je zemlja, ki zdaj ločuje Butrint od krfske ožine, obnovila. Vir: http://sloalba.com/html/butrint.html

Nadaljujemo skozi turistični kraj Ksamil in mimo Sarande do Borsha in se spustimo na plažo, ki od daleč obeta veliko...
Na plaži ni kampov in se na veliko kampira na divje, vendar nam situacija ne ustreza, tudi morje ni ravno čisto, da o prašni obalni cesti ne govorim.
Zapuščamo Borsh, le 12 km naprej je zaliv Palermo beach, kjer sva kampirala pred dvema letoma, lej ga zlomka, bife je razneslo, streha je padla v hišo, kot bi jo zadela bomba... Strička, ki je tu pred dvema letoma stregel pivo in imel restavracijo ter prosil, da zastonj kampiramo ni več. Le kaj se je zgodilo.
Na plaži so postavljeni senčniki in ležalniki. Vendar so parkirišča lepo označena z belimi kamni in ob plaži so za velikosti avtodoma, le kaj je zdaj to?
Pol urce nas mladenič s kapco in torbico, ki tekoče govori angleško pusti na miru, potem nam pride povedat, da lahko ostanemo, vendar moramo kupiti bon za 10 EUR, ki pa ga lahko v celoti unovčimo v lokalu nad cesto... Ni problema, evo ti kavcija in takoj dam tendo ven... Morje je povsem mirno, čisto in krasno za kopanje. V zalivu vlada nek poseben mir, kot da se bo vsak čas nekaj zgodilo...
Tenda ni bila dolgo zunaj, iz čistega mira je s hriba pridijvjal veter, ki ni ponehal vse do dveh ponoči, nato ga je nekdo ugasnil... Povsem enako se nama je v popoldanskih urah zgodilo pred dvema letoma, ko so bili sunki vetra tako močni, da je hotelo kamper obrniti na bok, tendo pa bi itak scefralo.
Kampiranje izkoristimo še za ogled gradu Porto Palermos na polotoku, oddaljenem par korakov. Pred vhodom nas čaka Klark Gejbl, po očetu Rus in mami Grkinji, nas lepo sprejme in zaračuna vstopnino 5 EUR za vse nas. Ko smo zapuščali grad pa smo ga zamirkali v krošnji figovega grma zraven. Vse skupaj nas povabi na obiranje.
Smo edini gosti, zato Gejbl stopi z nami v centralne prostore gradu in pojasni kaj je bilo v kateri sobi.
Tukaj je bila soba Ali Paše, tam je imel harem, tam sobe za spanje, tam harem, tam kopalnico s straniščem, v spodnjih prostorih je bila mučilnica in zapor. Zidovje in stopnice zgleda kot originalno. Nobenih ruševin, vse je lepo ohranjeno. Po stopnicah se povzpnemo na ogromno teraso.
ALI PAŠA Spodnji prostori v kleti, še vedno so ohranjene kljuke za privezovanje priprtih.
Na steni je izobešen zanimiv zemljevid takratne Grčije, Albanije in Makedonije. Po dolgih stopnicah se povzpnemo na odprto teraso s stolpi.
Zunaj piha kot pri norcih, kar pa moti le urejene frizurce, pa ravno smo se zrihtali za "u grad"
KALAJA E PORTO PALERMOS je res ohranjen in vreden ogleda, pa še poceni.
Mimo avtodomov se vrnemo v zaliv in nadaljujemo prek ceste v restavracijo Porto - Palermo, kamor smo vabljeni na večerjo.
Seveda smo kljub nizkim cenam previdni pri naročevanju, da ne bi preveč presegli limit zapravljanja, torej 20 EUR... Stregel nas je mlad natakar iz Skopja. Kljub opozorilu, da ne priporoča nobenega lokalnega (Albanskega) piva, smo preizkusili dva različna in fant je imel precej prav... Oba samo za bruhanje splahnt...
Smo pa izbrali tri različne porcije sirov, porcijo tzatzikija in dve porciji pečenega krompirčka ter z dvema rundama pijače plačali po nekem xy kurzu 27 EUR, torej smo morali vseeno dodati 7 EUR. Malo nas je zapeklo v denarnici ampak kaj hočemo...
V trdi temi se spustimo čez cesto nazaj v zaliv, piha kot pri norcih in sunki se jačajo. Po zraku nosi pesek in odločim se, da ne bom ponovil stare napake in se bom lepo prestavil pravokotno na hrib, s katerega piha.
Janez se nerad premika, ker ima vsa okna zadekana, vendar ni bilo druge, avtodom se je že pošteno nagibal in že sem nas videl v lokalnih novicah... Tale slika je že od ranega jutra, ko je veter že ugasnil, kot bi vedel kako se streže vsakodnevnemu vetru se je pravilno postavil Čeh in postavili smo se skupaj na meter k njemu... Ponoči smo imeli zaprta vsa okna, saj je hotelo vse potrgat.
1. dan petek 15.7.2016 2. dan sobota 16.7.2016 3. dan nedelja 17.7.2016 4. dan ponedeljek 18.7.2016 5. dan torek 19.7.2016
6. dan sreda 20.7.2016 7. dan četrtek 21.7.2016 8. dan petek 22.7.2016 9. dan sobota 23.7.2016 10. dan nedelja 24.7.2016
11. dan ponedeljek 25.7.2016 12. dan torek 26.7.2016 13. dan sreda 27.7.2016 14. dan četrtek 28.7.2016 15. dan petek 29.7.2016
16. dan sobota 30.7.2016 17. dan nedelja 31.7.2016 18. dan ponedeljek 1.8.2016 19. dan torek 2.8.2016 20. dan sreda 3.8.2018
21. dan četrtek 4.8.2016 22. dan petek 5.8.2016 23. dan sobota 6.8.2016 24. dan nedelja 7.8.2016 Prvi dan
Prejšnji dan 16. dan - SOBOTA, 30.7.2016 (Lefkada - Porto Palermo Beach 250 km)Naslednji dan
Domov Potepanja  avtokampi.si    Zadnja sprememba na strani: 17.08.2016 23:02