|
|
|
|
|
 |
 |
|
Še odjava, torej kopanje in odrinemo naprej proti
slapovom v Antalyo. |
Denizli je tako kot vsa Turška mesta lepo urejen,
kljub blazni vročini, je vse lepo zeleno. |
 |
 |
|
Celo na podvozih so na stenah sveže rože, vsako
krožišče pa je zgodba zase. Od majhnih do ogromnih večpasovnih krožišča. |
Startala sva pri 107.400 km, zdaj sva dočakala lepo
številko na števcu in tu je najjužnejši del poti. Po Antalyi se bomo
vračali proti domu ob obali. |
 |
 |
|
Ko se spuščamo v center Antalyje je nad cesto videti
ogromen kip in slap, seveda to ni slap, ki ga iščemo. |
Celo tramvajska proga poteka po zelenici. |
 |
 |
|
Slap, ki pada v morje skoraj v samem centru mesta
Antalya. |
 |
 |
|
Po ogledu slapa v pasji vročini, nadaljujemo do
želvje plaže in parkiramo na sami plaži. Od tu bomo krenili cca 3 km do
izhodišča za ogled stalno gorečih vulkančkov na bližnji gori. Zraven je
tudi plaža Olimpos, do katere se sprehodimo po plaži. |
 |
 |
|
Od želvjih gnezd najdemo le eno zaščiteno, najbrž
nismo pravi čas tukaj. |
Janez pa bi si rad ogledal še ostanke OLIMPOSA na
plaži, kilometer stran. |
 |
 |
|
Ostanki Olimposa, tu je v bližini še eno parkirišče,
kjer se da menda za nekaj lir prespati, vendar ni na sami plaži ampak za
skalami in je treba malo hoditi. |
 |
 |
|
Ob plaži se v morje izliva super hladna reka, po
kateri malo potacamo in se orenk ohladimo. |
Potem se zapodimo na vrh hriba, mislim da je cca 200 m
nadmorske višine. |
 |
 |
|
S svetilkami po utrjeni poti oz. kamnitih stopnicah
smo hodili cca 15 do 20 minut. |
Zadeva je zanimiva, če bi imeli s seboj hrenovke, ki smo
jih kupili za ta namen bi jih komot tukaj spekli in ne bi bili edini... |
 |
 |
14. dan - četrtek,
30.7.2015
