commercial cleaning broward
Domov Potepanja  transport motorhome 01 avtokampi.si  Zadnja sprememba na strani: 09.05.2017 12:24

prejšnji dan  9. dan - sobota, 25.7.2015  naslednji dan

Kamp Gradina, Burgas (BG) - Parkirišče pod Modro Mošejo, Istanbul (TR), cca 343 km.

1. dan petek 17.7.2015 2. dan sobota 18.7.2015 3. dan nedelja 19.7.2015 4. dan ponedeljek 20.7.2015 5. dan torek 21.7.2015
6. dan sreda 22.7.2015 7. dan četrtek 23.7.2015 8. dan petek 24.7.2015 9. dan sobota 25.7.2015 10. dan nedelja 26.7.2015
11. dan ponedeljek 27.7.2015 12. dan torek 28.7.2015 13. dan sreda 29.7.2015 14. dan četrtek 30.7.2015 15. dan petek 31.7.2015
16. dan sobota 1.8.2015 17. dan nedelja 2.8.2015 18. dan ponedeljek 3.8.2015 19. dan torek 4.8.2015 20. dan sreda 5.8.2015
21. dan četrtek 6.8.2015 22. dan petek 7.8.2015 23. dan sobota 8.8.2015 24. dan nedelja 9.8.2015  
Danes nadaljujeva v Turčijo. Nisem še prepričan po kateri poti bova šla. Morda se tam dobimo s posadko Janeza in Boštjana, tak je bil načrt, seveda če se bodo vsi držali "dogovora", hehe...
Lanske fotke, dokler ne bo letošnjih ... v upanju, da je na našem "OTOPARKU" vse po starem...

Ponoči smo prejeli sporočilo, da se je prijateljem zapletlo pri Starem Hrastu v Srbiji, menda Boštjan zamuja za kak dan oz. teden, tega smo vajeni, Janez pa išče mehanika. Le kaj je bilo, morda bi se pa rad le spoznal z našim Ivanom iz Batočine, zato mu pošljem kontakte in upajmo da ni hujšega...

Včerajšnja vrnitev v kamp Gradina na obali Črnega morja južno od Burgasa je bila čisto v redu, namestitev za povsem zadnja lokala na plaži pa ravno ne.

Glasna muzika je bila vse do sončnega vzhoda...

Dopoldne spokava in zapustiva Bolgarijo na povsem vzhodnem malem mejnem prehodu. Same mejne procedure na Turških mejah so precej specifične in se štirim kontrolam ni moč izogniti. V mejnih prostorih, pred katerim imajo očitno pasje zavetišče, opravimo registracijo oseb in vozil ločeno pri policistu in cariniku, vse skupaj se ponovi še zunaj. V avtodom carinik le pofirbca z nagibanjem skozi vrata. Ko vidim poštno okence z napisom HGS se spomnim, da bi bilo fajn preverit ali nam je na kartici za turške avtoceste ostalo kaj dobroimetja od lani, vendar mi gospa pove, da jim sistem ne deluje in naj se menim kar na šalterju na avtocesti. Pri zadnji kontroli kakih 200 m dalje se zasliši že tvoje ime, še preden daš dokumente. Torej za prestop meje je potrebno opraviti registracijo oseb pri cariniku, nato pri policistu pojačat potne liste s prometnim dovoljenjem in zeleno karto. Torej z osebnimi izkaznicami ne bo šlo, prav tako brez zelene karte ne. Menda je v Turčiji obvezen tudi gasilni aparat in pa dodaten trikotnik, kar pa niso kontrolirali.
Do Istanbula naju čaka 260 km in odločiva se za izogibanje avtocestam, saj so njihove štiripasovnice čisto spodobne ceste.
Zapeljem do prvega večjega kraja, mislim da je bil Luleburgaz in ustavim pri prvem bankomatu. Za 250 TL, mi NLB z računa pobere 82 EUR. Nadaljujeva proti Istanbulu, promet je seveda vedno bolj gost, na cesti pa je vse polno tovornjakarjev z različnimi tovori in pa množica kombijev ter večjih in predvsem manjših busov. 
V navigaciji najdem kamp na sami poti na mestu, ko se povsem približamo morju kakih 70 km pred Istanbulom. Štiripasovnico od plaže loči le lokalna cesta in ograja. Tu dejansko nekaj je, vendar bolj parkirišče ob cesti in ograjena plaža. Morje precej usrano, domordci pa se veselo namakajo v Marmarskem morju med algami.
Bližava se velemestu, ki ima po neuradnih podatkih 18 milijonov prebivalcev, z manjšimi zastoji zadnjih 30 km, predvsem zaradi del na cesti, se nekako prebijeva na področje starega dela, do katerega vse do zadnjih 6 km vodi 3 do 6 pasovnica v vsako smer.
Za lokalne avtobuse imajo ograjena dva sredinska pasova, po katerih vozijo avtobusi po levi strani. Logika je najbrž ta, ker imajo avtobusi vstopna vrata na desni, postaje pa so sredinske. Carigrajčani dostopajo do javnega prevoza preko pet pasovnice. Večerni pogledi na mesto obsijano s soncem so fascinantni, bankine večpasovnic pa z lepo urejenimi tratami, zasajenimi z rožami. Nad nami pa na minuto pristajajo potniška letala.
Na 24 ur varovano parkirišče, takorekoč v samem starem mestnem jedru ob morju, okoli 700 m od Modre Mošeje prispeva z manjšimi pripetljaji na zadnjih 2 km obmorske ceste zaradi gradbišča in strašne gneče v vse smeri. Ko slediš rjavim tablam Sultan Ahmet in pripelješ do morja in bi moral do parkirišča zaviti levo, se levo ne da, saj je cesta razkopana in vsi zavijajo desno. Na srečo je po 100 m možnost obrniti in se peljati nazaj skozi trajektno luko do parkirišča, kamor prispeva ravno ob sončnem zahodu.

Modro Mošejo je s tega mesta lepo videti, manjka pa en minaret... Torej od lani je kar nekaj sprememb na poti, padel je Stari hrast v Srbiji in tudi en minaret slavne Modre mošeje, ki jih je menda edina na svetu imela 6, zdaj jih ima 5. Ne verjamete, ni skrit, dejansko ga ni oz. je do polovice podrt.

Nič zato, ob prihodu si privoščiva en EFES, to je menda edino pivo ali pa vsaj večinsko, ki ga proizvajajo v Turčiji, nekaj pločevink pa sva kupila v Carefourju v Bukarešti, saj je bil tam okoli eura, v Turčiji pa stane pločevinka Efesa v trgovini skoraj 2 EUR.

Na parkirišču je le kakih 5 avtodomarskih posadk, s SLO oznako sva edina, z modrim osebnim avtom poleg avtodoma zraven je Nizozemski par, ki si je za avtom pod drevesom postavil kar šotor. Tudi to je možno, saj je na drugi strani parkirišča pri radarju zasilen objekt s sanitarijami in vodo.
Ne rečem, da je okolica urejena, vse prej kot to, tudi smeti je veliko. Je pa parkirišče obiskano tudi ponoči in galama je seveda znatna. Turki v parih in nobel avtih radi pridejo na obalo odprejo vrata, posedajo in na glas nažigajo turške komade. Vmes te ponoči zbudijo še res glasne molitve iz minaretov, tako da si prisiljen na dopustu malo ponočevat oz. bolj malo spat.

Sicer se da tu počutiti dokaj varno, zaradi visokih temperatur imava celo noč odprta na stežaj tudi spodnja okna v avtodomu.

 

Torej ob prihodu se sprehodiva do Modre mošeje, narediva en krog okoli vodometa v parku pred Sveto Sofijo, spijeva jabolčni čaj v enem od lokalov z vrtečim se plesalcem ter se v avtodom vrneva z vrečkama tople turške hrane... Najlepše je seveda večerjati v lastni dnevni sobi. Tokrat naju okusi niso ravno prepričali, seveda je bila krivo kosilo na poti "v lastni režiji", ko je Vesna med mojim dremanjem skuhala polento in pogrela porcijo odličnih želodčkov v omaki iz hladilne skrinje.
prejšnji dan  9. dan - sobota, 25.7.2015  naslednji dan
1. dan petek 17.7.2015 2. dan sobota 18.7.2015 3. dan nedelja 19.7.2015 4. dan ponedeljek 20.7.2015 5. dan torek 21.7.2015
6. dan sreda 22.7.2015 7. dan četrtek 23.7.2015 8. dan petek 24.7.2015 9. dan sobota 25.7.2015 10. dan nedelja 26.7.2015
11. dan ponedeljek 27.7.2015 12. dan torek 28.7.2015 13. dan sreda 29.7.2015 14. dan četrtek 30.7.2015 15. dan petek 31.7.2015
16. dan sobota 1.8.2015 17. dan nedelja 2.8.2015 18. dan ponedeljek 3.8.2015 19. dan torek 4.8.2015 20. dan sreda 5.8.2015
21. dan četrtek 6.8.2015 22. dan petek 7.8.2015 23. dan sobota 8.8.2015 24. dan nedelja 9.8.2015