Domov | Potepanja |
![]() |
avtokampi.si | Zadnja sprememba na strani: 09.05.2017 12:26 |
Sarimsakli (TR) - Fenari (GR) 444 km |
Danes zapuščamo AZIJO, s trajektom bomo iz Čanakal odpluli v Evropo mimo znamenitega Galipolja in mesta Kesan, kjer bomo v obcestnem trgovskem centru zapravili zadnje Turške Lire in zapustili Turčijo. Ustavili se bomo takoj za mejo v mesti Aleksandroupoli na kopanju ter nato našli primerno mesto za prenočevanje v ribiški vasici Fenari. | |
![]() |
|
|
|
Čeprav se nama lansko leto na tem mestu ni zdelo
primerno prenočišče, se je zdaj izkazalo za precej solidno. Območje
sicer na veliko pozidavajo, vendar je Sarimsakli prijetno mestece, kar
smo videli po krožni vožnji skozi mesto, ko smo še pred sončnim vzhodom
zapuščali to območje. Spanje je bilo mirno, Turek z avtodomom pa v
bližini kampira že od lani. Še enkrat koordinatke: GPS: 39.267514,
26.677871 Zvečer sta bila tu tudi dva Makedonska SOLO vlačilca, saj sta prikolice pustila pri glavni cesti, za spanje pa sta se po kopanju vseeno premaknila k tovoru. |
|
|
|
Po Turških cesta je poleg nobel limuzin še vedno videti konjsko vprego. | Krožišče pri odcepu za Trojo: GPS: 39.953892, 26.292736 |
|
|
Prvi današnji cilj je Troja, mi2 ostaneva na
parkirišču, kjer sfriziram in natisnem serijo razglednic, ki jih moram
oddati še v Turčiji, saj imam za ta namen še kupljenih 10 znamk. GPS parkinga pod drevesom: 39.956332, 26.241578 |
Do Čanakal in trajektne luke nas loči 30 km lepe
štiripasovnice.
https://goo.gl/maps/AAYhv V daljavi že vidimo Marmarsko morje, ki ga bomo prečkali s trajektom. |
|
|
Navigacija me sicer najprej vleče v naslednje mesto, kjer tudi vozi trajekt v Evropo, vendar mi se ne pustimo zmesti in sledimo smerokazem FERIBOOT. | Turčija ima lepo označene kraje in na tablah celo navedeno število prebivalcev. To opazujemo tudi pri vaseh, tako dobiš občutek o velikosti kraja. Torej Čanakale: 120.000 prebivalcev, kot pol Ljubljane... |
|
|
Ko vozimo proti centru, kjer je trajektna luka, naletimo na gradnjo velike džamije, še ena znamenitost pa so ulične prodajalne hrane, tako številčne in raznolike ter poceni so samo v Turčiji. | Z Vesno sva mahnjena na take vrste znamenitosti... |
|
|
Skozi nekaj semaforjev se prebijemo na ploščad trajektne luke, kjer po Turški navadi plačamo trajektnino kar iz vozila in že zapeljemo na navidezno poln trajekt, ki je nato natovoril še vsaj 50 vozil in krenil čez preliv. | |
![]() |
![]() |
Mimo Galipolja zavijemop v hrib proti mestu Kešan,
kjer je na krožišču, na katerem je treba zaviti levo proti Grčiji velik
trgovski center KIPA GPS: 40.874893, 26.637315 Nakupimo nekaj zalog EFES piva, ki je res izvrstno Turško pivo in pa oradice kajpada. Omara orad na ledu je v akciji po 15,9 TL za kg. To je malo več kot 5 EUR/kg, najine dve sta imeli 1,15 kg, torej orenk porcijske. Mojster nam jih še lepo očisti in zapakira. |
|
![]() |
![]() |
Za zadnji Lire si privoščimo še kosilo kar v KIPA centru, zanimivo, najprej predjed, ne da bi kaj naročali, potem še glavne jedi. Ker nam je ostalo okoli 35 EUR v Lirah smo se kar malo preseravali in naročili orenk porcije. | |
![]() |
|
Ostane nam še cca 30 km do Grške meje in moramo najti
še PTT kaselc. Poskusim se pozanimati na prvi črpalki, kjer dobim
napotek, naj se ustavim v kraju Ipsala, 6 km pred mejnim prehodom. Pošto
res najdem, vendar je zaprta zaradi sieste. Tolčem po oknih, saj vidim
notri modele, da preštevajo denar in obračajo pakete. Najprej me sploh
ne šmirglajo, ko pa začnem trkati po sosednjem oknu šefa pošte, se me le
usmilijo in odprejo vrata. Pa dobro, kje imate kaselce zunaj, svašta,
notr skrivat nabiralnike... POŠTA v Ipsala, GPS: 40.921631, 26.384942 |
Nadaljujemo, Janez nas čaka na eni zadnjih črpalk, cesta je vse slabša, prehajamo na območje orenk zastraženosti tako Turkov, kot Grkov. Očitno se še vedno gledajo samo skozi nišan. Obredemo nekaj kontrol in se prek mostu zapeljemo v Grčijo. Sredi mosta je še kontrolna točka, ki je čuvana s strani obeh vojsk. Vsi lepo pozdravljajo, le zadnji, mislim da Grki, drkulijo po svojih mobilcih in nas niti ne opazijo. |
![]() |
|
Že pred mejo spustimo Turško zastavo, takoj za mejo pa izobesim Grško, kar Janez opazi šele kasneje ko iščemo plažo za spanje... | |
|
![]() |
Zavijemo kar v prvi kraj za mejo, to je Aleksandroupoli in iščemo parking za kopanje. Najdemo ga skoraj v centru kraja, lepo zastonj parkirišče ob mivka plaži s tušem. Tu že stoji posadka SLO registracije. | Ko jih po kopanju uspem zbezat iz avtodoma oz. plaže, da jih vprašam ali mislijo spat tuka,j ugotovimo, da je to družina s štirimi otroci, ki potujejo po najinem potopisu iz lanskega leta po Turčiji. Mama Maja pove, da se vračajo iz Kapadokije preko Istanbula in da so pred mesecem dni videli našega Primoža, ki je na sliki v lanskem potopisu in s katerim smo bežali pred policijo s plaže Nikiti na Sitoniji. Zdaj se vračajo nazaj na tretji prst, odkoder so pred tedni krenili v Turčijo. Super, morda se pa še kaj vidimo, tudi mi gremo pogledat Primoževe koordinate, ki jih je zamenjal za neugodne lanske koordinate srednjega prsta Halkidikija. |
|
Ker tudi Joži in Maja z otroci ne mislijo spati na
plaži v Aleksandroupoliju zaradi bližine kampov, se tudi mi odločimo za
pot naprej. V skrajnem primeru bomo spali na SHEEL-ovi pumpi, tako kot
lani, vendar je do tja še kar nekaj km... Med potjo Laura brska po potopisih in nama sporoči veselo novico: Možno je spanje v mirni ribiški vasici Fenari na pomolu, gre za dobro uro vožnje od mejnega prehoda proti Halkidikiju in tja prispemo v trdi temi, vendar smo navdušeni. V vasici je ribiška fešta, na pomolu pa že nekaj avtodomov, pridružimo se jim v trdi temi in še malo posedamo pred našimi hiškami na parkirišču. FENARI GPS: 40.962630, 25.125998 Janez modruje, da smo najbrž celo na plaži, vendar v temi ni videti kje smo, po navigaciji pa je okoli in okoli nas morje. |
![]() ![]() |