|
|
|
Ponoči sva prispela na Murter, seveda je folklora
taka, da se zapelješ v preverjeno odprt kamp brez rampe, ugasneš luči in
zaspiš, zjutraj pa greš po svoje naprej, hehe. Menda ne bomo vsak dan
plačevali kamp. |
|
|
 |
 |
|
Da bi še enkrat spal poleg tega lokala, bi mi morali
oni plačati, saj so fajhtni Angleži galamili na terasi vse do jutra,
varnostnika pa od nikoder. |
Malo pred sedmo sva že na pumpi v Murterju, napolnim
predrto zadnjo gumo na avtodomu ter dopolnim zračnice v kolesih. Po treh
tednih bova prvič snela kolesa in kolovratila z njima okoli otoka po
kozjih stezah. Zakaj s kolesom? Ker je toliko kač, da je peš v opankah
enostavno zoprno, na kolesu pa samo dvigneš noge in gas naprej... |
 |
 |
|
Torej parkirava pri studiu Radia Kornati v samem
centru mesta Murter, parkirnino začnejo pobirati ob osmih, tako da imava
uro časa za obisk pekarne, Caffe Leopolda in ribarnice. |
Ko sediva pri Poldetu ne morem verjet lastnim očem,
tokrat ne zapelje mimo avtobus ali smetarsko vozilo ampak prav
atraktivna počitniška prikolica... |
 |
 |
|
V ribarnici vse po starem, v treh tednih sva jedla le
dvakrat oradice in zdaj bi jih še zadnjič, če ne bi imeli lepe škampe,
kupiva jih za buzaro tričetrt kg, v ribarnici vzamem še dve stekleničke
belega vinčka v refuzi za k večerji. |
 |
 |
|
Nato naskočiva zahodno obalo med prvimi, kasneje se je
nabralo osebnih vozil 100m pred in 100 m za nami, zato ne hodite sem, če
vam ni treba. |
Snameva kolesa, napolniva nahrbtnike in preživiva vse
dopoldne v čistem in toplem morju. Dostop je nadležen, kot sem že
omenil, vendar sva videla tokrat le tri martinčke, dve žabi in štiri
modrase... |
 |
 |
|
Popoldne se zapeljeva nazaj na kopno v kamp Jazina,
pričakujeva, da je kako mesto za naju prosto in pri rampi izveva, da
menda ni, svašta, kaj se pa greste, vsako leto je hujše. |
Ampak imam recept, ki je preverjen in tudi tokrat sem
ga uporabil... Seveda pa sem moral
uporabiti tudi dvojne zagozde, da sem gajbo spravil v kolikor toliko
waservago in rovnico tudi, da sem na gornji strani skopal polmetra
globoko luknjo, hehe. |
 |
 |
|
Ampak prvi red je prvi in za naju je drugi enako kot
zadnji oz, bi lahko ostali kar doma... Popoldne preživiva v mreži, na
ležalniku, pred računalnikom, v senci dišečih borovcev in ko se zvečeri
se s sosedo iz Zagreba, profesorico, dogovorim, da mi posodi malo
elektrike, da skuhava škampe na buzaro. Prijazna gospa, ki me po
govorici malo spominja na Olgino sestro iz Zagreba, profesorico, mi
pove, da imajo prikoličko že 40 let in da so jo vlekli tudi na zimske
počitnice na slovenska smučišča. Zadnjih 20 let jo imajo seveda tu v
bližini Jazine, kjer dopustujejo tudi po dva meseca. Gospa naroči sinu
da me priklopi, sama pa se je ravno spomnila, da bi spekla hrenovke. V
redu, ravno začne cvrčat med škampi, že je tu mrk. Stopim do profesorice
in pove, da tudi njim občasno zabriše ven elektriko. Ni problema, rečem
in kabel napeljem na drugo stran k sosedu, ki je tu s kombijem, ravno
tako iz okolice Zagreba. Fant je prijazen, odklopi podaljšek z lastnega
hladilnika in mi priključi pizzopek. Ponudim mu eno Grško pivo,
nazdraviva in podebatirava. Pove še da je po rodu iz Hrvaškega Zagorja,
kamor menda še spada njegov kraj Ivanič Grad ob avtocesti proti
Slavonskemu Brodu. V Jazino pa hodi že desetletja, saj je od tu njegov
oče. |
21. dan - ČETRTEK,
24.7.2014
( MURTER)
