Domov Potepanja       Zadnja sprememba na strani: 03.08.2014 22:18
Prejšnji dan 8. dan - PETEK, 11.7.2014 (AKCAKIL kamp - Side)Naslednji dan
1. dan petek 4.7.2014 2. dan sobota 5.7.2014 3. dan nedelja 6.7.2014 4. dan ponedeljek 7.7.2014 5. dan torek 8.7.2014
6. dan sreda 9.7.2014 7. dan četrtek 10.7.2014 8. dan petek 11.7.2014 9. dan sobota 12.7.2014 10. dan nedelja 13.7.2014
11. dan ponedeljek 14.7.2014 12. dan torek 15.7.2014 13. dan sreda 16.7.2014 14. dan četrtek 17.7.2014 15. dan petek 18.7.2014
16. dan sobota 19.7.2014 17. dan nedelja 20.7.2014 18. dan ponedeljek 21.7.2014 19. dan torek 22.7.2014 20. dan sreda 23.7.2014
21. dan četrtek 24.7.2014 22. dan petek 25.7.2014 23. dan sobota 26.7.2014 24. dan nedelja 27.7.2014 Prvi dan
 
Danes potujeva proti zahodu, torej proti domu. Najprej sva kar optimista in računava priti do Pamukkal ampak navsezadnje sva prišle le do mesteca SIDE, med Alanyo in Antalyo.
Jutranji pogled čez prag je navdušujoč. Ne samo to, končno sem doživel tudi sončni vzhod tako rekoč iz morja. Ni sicer po mojem okusu ampak je bilo kar lepo videti.

Po kampu se sprehaja nekaj turških kurjih družin, drugih posebnosti ne zasledim. Morje je božansko, v kampu smo le trije avtodomi in dve prazni pavšalni prikolici. Kmalu se celo mali avtodomček spoka, tako da ostaneva sama.

Vse dopoldne še preživiva na plaži, najprej pa si privoščiva zajtrk, kot sva si ga pripravljala davnega 1981 v kampu na Pagu. Jajčka pečena na zelenjavnih ribah, le da tokrat dodava še malo sira, jajca pa morajo seveda biti domača Podenska. No pa smo spet v Kostelu. Torej v Podnu, ko se pelješ mimo karjole in levo gledaš grad Kostel, se zapelješ v Poden. Tam živi sodelavec Martin in njegova mladenka Ančka. Pri njiju živi še marsikdo in pa tudi domače kokoške, ki se prosto sprehajajo po Kostelskih hribih. Ta jajca so od sile. Lupino imajo tako močno, da ga moram presekat z mačeto, da ga lahko ubijem v ponev. Ko pa ga daš v mehko skuhat pa kot sem že pisal, ga lahko od daleč zabrišeš v vrelo vodo za pet minut in nikoli ne poči.
Okoli poldneva se grem odjavit, plačam dogovorjenih 50 TL oz. 17 EUR, dobim celo račun, spokam kable in tendo in odrineva.
Začneva vzpodbudno po lepi novi štiripasovnici, vendar se veselje po kakih 20 km konča in pristaneva na dvopasovni obmorski cesti.
Po taki cesti čez 1000 in več metrov visoke prelaze se cijaziva več kot 150 km. Vmes le redko kje cesta zavije skozi kako naselje k morju in tudi plaže so sila redke.

Vmesni postanek vseeno lahko narediva na tej točki

GPS: 36.135971,33.295685,   http://goo.gl/maps/43g6A

kjer je tudi lepa plaža za kopanje, veliko parkirišče. To se vidi že po več kamionih, ki tu počivajo, šoferji pa se kopajo. Čez cesto je nekaj lokalov in tudi midva si privoščiva en čaj.

Kot bi vozil po Bolivijskih cestah. Kje pa to je glavna cesta za Antalyo in po njej gre ves obmorski promet. Vmes je precej gradbišč nove štiripasovnice, vendar skoraj noben del še ni vozen. Je pa pot zanimiva zaradi gojišč bananovcev. Cela mesta so en sam pokrit rastlinjak in iz špranj silijo banane.

Na turških cestah je nobel vozni park, ni kaj ni, v glavnem orenk vozila. Veliko pa je starih RENAULTOV 12 iz osemdesetih let prejšnjega stoletja, ki so jih najbrž sestavljali v Turčiji in večina je karavanov. Zato gornji posnetek ne preseneča, po cesti se vozi povsem na novo pobarvan R-12. Torej ogromna področja so prekrita z rastlinjaki, pod katerimi gojijo banane in ostalo zelenjavo.
Na eni od gorskih stojnic se ustaviva tudi midva in mamca nama za 2 EUR proda več kot dva kg slastnih malih bananic. Na cesti se najde tudi kak pastir, v glavnem pa se vozi počasi in vsi pazijo.
Veliko je tudi tovornjakov, v klance, ki so res znatni, tja do 15% se vijejo korakoma. Noben problem ni prehitevanje, saj tudi nasproti nihče ne divja.
Polja bananovcev in končno se cesta proti Alanyi res izboljša v 4 do šestpasovnico. Okoli Alanye je položen tudi pravi asfalt in ne mešanica makadama. Alanya je res en sam turizem in štiripasovnica, ki se vleče med plažo in hoteli je dolga 25 km http://goo.gl/maps/V1nrX

Na pol poti med Alanyo in Antalyo zavijeva proti starodavnemu mestu Side in parkirava pred mestom na velikem parkirišču

GPS: 36.772683, 31.396179

Na parkirišču stoji množica mini-busov in taksijev. Vse izgleda da je od tu naprej le peš cona. Do mesta hodiva skozi starodavni SIDE, poln kamnov.
Iščeva seveda Apoleonov tempelj, ki je menda na vseh razglednicah Turčije.
Kamni, kamni, gledališče iz drugega stoletja, obzidja.
Sprehodiva se skozi zelo turistični del, poln stojnic, trgovin in bazarjev vse do morja, kjer končno ugledava Apoleonov tempelj..
Ob obali greva nazaj in takoj nas zvlečejo v eno od obalnih restavracij na švoh večerjico... Sediva povsem ob morju in opazujem nasedlo ladjo...., ki pa kar naenkrat zaropota in odpluje. Svašta, en si je iz nasedle ladje naredil jahto.
Torej malo sva se spet pocrtala, ni bilo ravno poceni, saj so nama Turki spet "uturili" nekaj kar sicer ne bi. Buteljko belega turškega vina nama je sicer po mojem vztrajanju, da pove koliko stane, preden jo odpre, znižal iz 30 na 20 EUR.
Po večerji prehodiva še vse ulice mesteca SIDE, se utrujena vrneva na parkirišče okoli enajste ure in kar prespiva tu. Nekaj časa je bila še galama, kasneje se je le umirilo. Vroče pa je bilo ko pri norcih, zrak se ni niti malo premikal.
1. dan petek 4.7.2014 2. dan sobota 5.7.2014 3. dan nedelja 6.7.2014 4. dan ponedeljek 7.7.2014 5. dan torek 8.7.2014
6. dan sreda 9.7.2014 7. dan četrtek 10.7.2014 8. dan petek 11.7.2014 9. dan sobota 12.7.2014 10. dan nedelja 13.7.2014
11. dan ponedeljek 14.7.2014 12. dan torek 15.7.2014 13. dan sreda 16.7.2014 14. dan četrtek 17.7.2014 15. dan petek 18.7.2014
16. dan sobota 19.7.2014 17. dan nedelja 20.7.2014 18. dan ponedeljek 21.7.2014 19. dan torek 22.7.2014 20. dan sreda 23.7.2014
21. dan četrtek 24.7.2014 22. dan petek 25.7.2014 23. dan sobota 26.7.2014 24. dan nedelja 27.7.2014 Prvi dan
Prejšnji dan 8. dan - PETEK, 11.7.2014 (AKCAKIL kamp - Side)Naslednji dan