|
|
 |
 |
|
Ponoči se je malo ohladilo in pihljalo je z morja,
tako da se je ob obeh odprtih oknih v alkovnu odlično spalo. |
Zjutraj si ogledam infrastrukturo kampa in moram reči,
da je WC povsem v redu za spraznit kaseto, kaj drugega pa seveda le v
sili. |
 |
 |
|
Parkiranje naj bi stalo 30 LIR za avtodom na dan,
vendar ko sva po treh nočeh odhajala zgodaj zjutraj sem plačal vsega
skupaj 60 LIR, kar me je prijetno presenetilo (20 EUR). Še bolj pa
navdušuje dejstvo, da se da s parkirišča obdelati večino znamenitosti
kar peš. |
Do Modre mošeje je nekaj minut hoje s parkirišča ob
morju, ogledava si le zunanji del, saj si Vesna še ni kupila ustrezne
obleke za vstop, hehe. Gneče za brezplačni vstop niti ni bilo, vendar
sva se raje odločila za ogled sosednje Svete Sofije, ki bo jutri zaprta,
(ob ponedeljkih). |
 |
 |
|
Modra mošeja ali Mošeja sultana Ahmeda je res
veličastna in je tudi edina v Carigradu s šestimi minareti. Leta
1609 jo je dal zgraditi sultan Ahmed I., gradili so jo šest let. Danes je
glavna carigrajska mošeja, saj je Hagia Sofia preurejena v muzej. Ime
Modra mošeja je dobila po modro obarvani kupoli ter prvotni modri
notranjščini. |
Vstopiva v Hagio Sofijo (Sveta Sofija). Zgrajena je
bila pred 1500 leti in bila do leta 1453 krščanska bazilika, po turškem
zavzetju Konstantinopola pa je sultan Mehmed II izdal odlok o spremembi
v mošejo. V ta namen je dal postaviti tudi 4 minarete. Tako je bilo vse
do 1934, ko je prvi predsednik Turčije Kemal Ataturk zadevo uredil tako,
da je Sveta Sofija postala muzej. Danes je na seznamu Unesca in velja za
osmo čudo sveta. |
 |
 |
|
Prst je menda potrebno vtakniti v jokajoči steber,
menda ima zdravilno moč, jaz pa se bojim da bom fasal kako parkljevko
ali svinjsko kugo. Nabrala se je kar vrsta pred tem stebrom s pretipano
luknjo. |
V Gulhane Park pod Arheološkim muzejem stoji tudi
spomenik Kemala Ataturka, ki velja za očeta moderne Turčije, vsaj jaz to
tako razumem. |
 |
 |
|
V parku med Modro mošejo in Sveto Sofijo (Sultan Ahmet
park) naju je en Turek prepričal, da greva z njegovo ladjo na ogled
Bosporske ožine. To sva tudi storila, mu vplačala za vsakega po 30 LIR
(10 EUR) in se dogovorila za uro, ko se dobimo za odhod skupine v
pristanišče. |
Vmes sva skočila še domov po nahrbtnik in sončna očala
in sproti opazovala, kako se moški del prebivalstva Carigrada preklada
po kamnih. |
 |
 |
|
Vodiča sva dočakala ob dogovorjeni uri in z večjo
skupino naju je odpeljal k morju. Vkrcali smo se na ladjo, ki nas je
nato dobri dve uri vozila po Bosporju. V eno smer ob Evropi vse do
drugega mostu, nato ob Aziji nazaj pod palačo Topkapi. |
 |
 |
|
Z ladjico smo se najprej zapeljali mimo palače Topkapi
v Zlati rog pod Galata mostom, zaliv, ki deli stari del od
novega dela mesta. Tu je tudi več mošej in začetek bazarja. Zanimiv je
tudi ta Galata most, ki ima v spodnji etaži vrsto restavracij, predvsem
ribjih, na obeh straneh in se med vsiljivimi natakarji komaj prerineš na
drugo stran. Vsi bi namreč hoteli, da ješ pri njih. |
Naslednji most prek Zlatega Roga je namenjen
železniškemu prometu. |
 |
 |
|
Na ogled je tudi velika križarka in te znamenitosti ne
gre zamuditi, morda je tu ne bo nikoli več. |
Katera mošeja je to, bom še preveril... |
 |
 |
|
Ob Bosporju se vrstijo prestižne palače. |
Palača Dolmabahče. |
 |
 |
|
Çırağan Palace |
|
 |
 |
|
To sem jaz, najbrž spim, nisem pa edini. |
Trdnjava Rumeli Hisari. |
 |
 |
|
Mogočna viseča mostova prek Bosporske ožine sta res
fascinantna. |
Ko se malo naspim se sprehodim po ladjici in vidim
voluharje v prvi vrsti s pločevinko EFESA v roki. A tako, takoj še meni
prosim, saj nisem musliman. |
 |
 |
|
Na Azijski strani je manj palač ampak ena bolj
pomembnih mislim da je ta Ottomanska palača. |
Na vsakem hribčku plapolajo Turške zastave in tudi na
naši ladjici, torej naj visi še na avtodomu, jo kupim takoj popoldne na
bazarju. Nekje sem
prebral, da je to itak obvezno v Turčiji. Le v tem primeru ostaneš živ
in v enem kosu, hehe. |
 |
 |
|
Ob povratku se peljemo še mimo majhnega turistično
obiskanega otočka sredi Bosporja. |
Zapustiva ladjico in se odpraviva ob obali proti domu,
malo spočit in v nove večerne borbe. |
 |
 |
|
Danes je nedelja in mnogi (predvsem moški) se
kratkočasijo na obali. |
Poleg našega avtodoma je parkiran tudi nobel voz, v
katerem družina počiva na sedežih. Tako je bilo še dve uri, potem pa so
vžgali in odšli domov. |
 |
 |
|
Midva sva ponovno napadla okolico Modre Mošeje in
Svete Zofke. Tu je manjši bazar, ki je kar zanimiv in tudi dišeč. |
 |
 |
|
Na koncu bazarja je velik lokal v dveh etažah. Na
zgornjem si privoščiva rožni in pomarančni čaj. Okusno. |
V parku med Zofko in Modro mošejo se na veliko zbirajo
domačini in kampirajo na zelenicah, po katerih se zjutraj midva nisva
niti upala hodit. |
 |
 |
|
Ugotoviva, da tako pač praznujejo njihov mesec dni
trajajoči praznik RAMAZAN, čez dan ne smejo jesti, ko pa zaide sonce pa
navali narode. |
 |
 |
|
V Bližini Sofije je ena prodajalna mesnih kroglic
(koefte), ki
je menda najbolj znana v Istanbulu. Tu je bila 500 m dolga kolona, tako
da se ni dalo mimo, svašta. |
 |
 |
|
Ker ne mislim čakat z domačini vso noč mesnih kroglic
in potem ležat na travi z njimi, zavijeva v stransko ulico, polno
lokalov in nadležnih natakarjev. Seveda se ne pustiva dolgo prepričevati
in kmalu sediva in že naročava... |
Najprej nekaj za predjed, menda so tudi to neke mesne
koefte, pa še ene turške nudelne. Nadaljujeva pa, Vesna z nekim piščančjim
in zelenjavnim kebabom, jaz pa kar tradicionalno zadevo, ko pred teboj na ognju razbije
pokrov glinene posode, v kateri se je kuhal kebab. |
 |
 |
|
Tako je šef lokala vabil in davil mimoidoče, predvsem mladenke brez pokrival. Starih pokritih bab sploh ni
pogledal, če pa je katera hotela mizo, jo je odteral, hehe. No to sem si
najbrž izmislil. |
Takole je prinesel ven mizo, na kateri je bila posoda
z ognjem in v njej moja glinena posoda s kebabom. Malo jo je še tenstal
na ognju, tolkel po njej, dokler ni počilo in je pokrov odneslo po
ulici, mojster pa je
vsebino stresel na moj krožnik. |
 |
 |
|
Na koncu nama je prinesel še RAKY, to je podoben strup oz. razkužilo
kot grški OUZO. Ta zadeva je bila zastonj in ker sem bil tako navdušen, mi je
prinesel še dva po isti ceni. |
Kompletna seansa je olajšala mojo denarnico za 117 lir
oz cca 40 EUR. |
 |
 |
|
Aha, ker nisva naročila nič sladkega, sva se potem zapičila
z velikimi očmi v prvo
slaščičarno. |
Vesna je naročila cukrarju, naj nameče kake pol kile različnih zvitkov
raznih slaščic in baklav, ki so bile le drugačne oblike in barve, okus
pa je bil pri vseh enak in sladko za znort. |
 |
 |
|
Ura se je bližala polnoči in čez, ko so se domačini še vedno prekladali
po parku okoli mošeje. |
Ker je bila Vesna kar nekaj preveč slečena in ker načrtujeva jutri
zjutraj med prvimi stopiti v Modro mošejo, sva seveda kupila eno lepo
frjolčasto rutko... |
 |
Pri Hipodromu poleg Modre mošeje je še en bazar, gužva za popenit, za
kupit pa nič pametnega. Kljub vsemu se prebijeva skozenj in se po ozkih
uličicah spustiva k morju na naše parkirišče in skočiva v mižule.
Aha
zamujam s potopisom, le zakaj? Vesna pravi da zato, ker sva zjutraj
zgodnja in kreneva takoj, ne da bi se ali kogarkoli čakala in čakala...
Res je imelo tudi čakanje neke prednosti, Vesna se je lahko malo bolj
naspala, jaz pa sem v miru in redno delal strip oz. potopis. |
 |
|
Parkirala sva skoraj v samem centru mesta,
točka A, odkoder
se da peš obdelat glavne znamenitosti Istanbula, ki so na tem polotoku.
GPS: 41.001553,28.977395 (plačljivo parkirišče in
spanje) |
3. dan - nedelja,
6.7.2014
(Istanbul Aya Sofija,
Bospor)
