|
|
 |
 |
|
Ponoči sem se ob povratku z večerje premaknil za 50 m
na povsem prazen prostor na koncu parkirišča, saj so se pred
depandansami sredi noči še igrali otroci. Zjutraj se se zbudimo v družbi
osebnih vozil, v katerih spijo potniki, medtem ko SLO avtodoma ni več,
je bil še bolj zgoden, kot midva. |
Vstopim ponovno na avtocesto in zapeljem na bližnjo
MOL črpalko (tu sem za prvomajske poslušal škripanje EGR - ventila)in
sklatim nekaj mrličev z alkovna in šipe... najhuje so se pobijali
komarji v mraku malo pred Srbsko mejo. |
 |
 |
|
Na avtocesti Srbije je še kar videti nam včasih precej
znanih vozil. |
Med vožnjo proti Nišu že ugledam malo "Istanbula",
seveda le restavracijo s konkretnim imenom. |
 |
 |
|
Pri razpadajočem hotelu Nais (ta hotel vedno omenja
novinar SAT PATROLE) plačava zadnjo srbsko cestnino in se usmerimo na
avtocestni odcep za Sofijo. |
Kmalu je avtoceste konec in do meje je le še
magistrala v vseh možnih oblikah. Marsikje je tudi lepo oz. povsod je
lepo, če je lepo vreme. |
 |
 |
|
Ko zapustiva Srbijo naju pred Bolgarsko mejo najprej
čaka "suh" bazen, menda je bil včasih poln razkužila za vozila. Zdaj so
"Bugari", kot jim pravijo Srbijanci v EU in seveda bazena ne rabijo
več... |
Takoj za mejo v Bolgariji kupim sedmdnevno vinjeto za
njihove ceste. Mislim, da je bila 7 EUR. Lepi pa se po navodilih obvezno
na sovoznikovo stran spodaj. |
 |
 |
|
Od meje do Sofije je le slabih 60 km, cesta je solidna
za državo v kateri se voziva. |
Pred Sofijo naju smerokazi usmerjajo levo po obvoznici
okoli Sofije, navigacija zahteva zavoj desno po obvoznici, medtem ko se
midva drživa "Vojčevih navodil" in zapeljeva naravnost. Hvala Vojc. |
 |
 |
|
Torej skozi center Sofije. Nobenih problemov, promet
tekoč in cesta solidna. |
V samem centru točim gorivo, cena sploh ni smešno
nizka ampak je kar približno toliko kot pri nas. |
 |
 |
|
Zapuščava Sofijo in na izhodu naju poleg lepih novih
zgradb čaka nova avtocesta, ki ima celo napisano omejitev 140 km/h. Mi2
seveda "polako" naprej (nasvet Srbskega carinika), ne več kot 100 na uro
in poraba je zmerna okoli 10 litrov. |
Nove avtoceste je kmalu konec in kmalu zatem ob zavoju
proti Istanbulu je še kar nekaj navadne magistrale. |
 |
 |
|
Po Bolgariji voziva ob nepreglednih poljih sončnic, po
vaseh pa kraljujejo štorklje. |
 |
 |
|
Na izstopu iz Bolgarije naju ponovno pozdravi prazen
razkuževalni bazen in po nekaj, res kar nekaj kontrolah, posebej na
turški strani se zapeljeva v Turčijo. Nekje sem prebral, da je potrebno
natočit gorivo na vmesnih kontrolah, v brezcarinski coni, kjer da je
gorivo enako poceni, kot v Bolgariji. Vendar je na vmesni točki le
velika brezcarinska blagovnica, o črpalki pa ne duha ne sluha. Kompleten
mejni prehod preurejajo in najbrž je črpalka ostala levo na starem
prehodu. Torej nisva točila, pa nič zato, v rezervoarju je še več kot
polovico vsebine in s tem gorivom sem prispel ob goreči lučki v center
Istanbula. |
 |
 |
|
Za zadnjo kontrolo že vidimo mošejo v neposredni
bližini mejnega prehoda. |
Ko zapeljeva v Turčijo dobiva občutek, da sva prispela
v Evropo iz Bizanca... Vse deluje urejeno in novo. Tudi jaz se
sprašujem, tako kot mnogi, kdo je vzel v EU "Bugare". |
 |
 |
|
Seveda je treba tudi v Turčiji poskrbeti za plačilo
cestnine na avtocestah. Te pa ne moreš plačat drugače kot z nakupom
elektronske kartice in naložitvijo dobroimetja na kateri od pošt. Ustavim
se na prvi črpalki, kjer vidim tudi menjalnico in oznako elektronskih
kartic HGS. Sistem za prodajo HGS kartic pa jim je, kot pravijo "down",
torej ne dela. Dobim pa informacijo, da na prvi rampi za avtocesto lahko
kupim kartico, vendar sprejemajo le lire. Ok zamenjam, menjava se mi na
prvi pogled ne zdi tako slaba, dobil sem okoli 2,7 TL za 1 EUR, kasneje
na bankomatu skoraj 2,9 TL za 1 EUR). Turška lira je v zadnjem letu
precej devalvirala. Zapeljeva naprej po avtocesti mimo Edirne in ko
prispeva do plačilne rampe, se takoj za njo ustavim pri eni hiški,
vendar je notri le policija. Policaj skoči skozi okno, prileti k
avtodomu, teče dvakrat okoli njega in naju usmeri, da se lepo parkirava
na odstavni pas. Potem pa navodila:"Prečkajte avtocesto, vzemite seboj
passport, preskočite ograjo in kupite kartico na pošti, ki stoji na
drugi strani... To je pa res kr neki... najprej sem mislil, da je skrita
kamera, saj je policaj zlezel nazaj v hiško skozi okno.
Ko pridem na pošti na vrsto, moram izpolnit formular,
ne zadostuje le passport ampak je treba vpisat tudi reg. številko vozila
in vedet medosno razdalji. Meja je pri 3,20 m in kar je več te ruknejo v
2. skupino. Do ograje sem letel nazaj, da sem skozi bodečo žico ograje
preveril registrsko tablico in ocenil, da sem najbrž v drugi skupini... |
 |
 |
|
Nalepim kartico na sredino vetrobranskega stekla pod
ogledalo in razmišljam ali bo zadeva delovala in kdaj.... hmhm Po cca
200 km prvič zagledava morje, že v bližini Istanbula. Lahko bi se od
Edirne do Istanbula peljala tudi po njihovi brezplačni štiripasovnici,
vendar sva že lovila minute, da bi se parkirala v Istanbulu še danes,
zato sva izbrala avtocesto.
Kakšna bo gneča skozi mesto pa nisva niti vedela. Na končni cestninski
postaji s strahom zapeljeva skozi avtomatsko kontrolo HGS (oranžne
barve), naprava vklopi glasni sireno, kot da naju lovijo policaji,
vendar se na ekranu lepo izpiše, da nam je potegnilo s kartice okoli 9
TL. Torej vse ok, kako pa je avtomat izvedel, kje sva vstopila na
avtocesto, pa niti Alah ne ve. Na kartico sem ob nakupu naložil 50 TL,
okoli 6 jih rabim še za prečkanje mostu v Azijo in potem še 15 TL do
Ankare. |
 |
 |
|
Lahko bi se reklo, da sva v Istanbul pripeljala
direktno na PZA pod Modro Mošejo. Za vsak slučaj sva imela tri različne
koordinate, vendar sem se še najbolj zanašal na moje GPS:
41.001466,28.977401 in pripeljal direktno tja in parkiral med kakih 10
avtodomov. Parkirišče ima tudi cev z vodo in pa kontejnerček s toaleto.
Zraven pa je tudi pokrov jaška za praznjenje kasete. |
 |
 |
|
Narediva takojšen sprehod do Modre mošeje in
tamkajšnjega manjšega bazarja, spijeva tudi prvi čaj... Jupiii dopust se
je končno pričel. Torej do Istanbula sva prispela v dnevu in pol. |
 |
|
Drugi dan sva prevozila
858 km od Starega
Hrasta pri Markovcu v Srbiji preko Sofije v Bolgariji v sam center
Istanbula v Turčiji. |
2. dan - sobota,
5.7.2014
(Markovac Sofija Istanbul
858 km)
