Domov Potepanja       Zadnja sprememba na strani: 03.08.2014 13:17
Prejšnji dan 2. dan - sobota, 5.7.2014 (Markovac Sofija Istanbul 858 km)Naslednji dan
1. dan petek 4.7.2014 2. dan sobota 5.7.2014 3. dan nedelja 6.7.2014 4. dan ponedeljek 7.7.2014 5. dan torek 8.7.2014
6. dan sreda 9.7.2014 7. dan četrtek 10.7.2014 8. dan petek 11.7.2014 9. dan sobota 12.7.2014 10. dan nedelja 13.7.2014
11. dan ponedeljek 14.7.2014 12. dan torek 15.7.2014 13. dan sreda 16.7.2014 14. dan četrtek 17.7.2014 15. dan petek 18.7.2014
16. dan sobota 19.7.2014 17. dan nedelja 20.7.2014 18. dan ponedeljek 21.7.2014 19. dan torek 22.7.2014 20. dan sreda 23.7.2014
21. dan četrtek 24.7.2014 22. dan petek 25.7.2014 23. dan sobota 26.7.2014 24. dan nedelja 27.7.2014 Prvi dan
 
Ponoči sem se ob povratku z večerje premaknil za 50 m na povsem prazen prostor na koncu parkirišča, saj so se pred depandansami sredi noči še igrali otroci. Zjutraj se se zbudimo v družbi osebnih vozil, v katerih spijo potniki, medtem ko SLO avtodoma ni več, je bil še bolj zgoden, kot midva. Vstopim ponovno na avtocesto in zapeljem na bližnjo MOL črpalko (tu sem za prvomajske poslušal škripanje EGR - ventila)in sklatim nekaj mrličev z alkovna in šipe... najhuje so se pobijali komarji v mraku malo pred Srbsko mejo.
Na avtocesti Srbije je še kar videti nam včasih precej znanih vozil. Med vožnjo proti Nišu že ugledam malo "Istanbula", seveda le restavracijo s konkretnim imenom.
Pri razpadajočem hotelu Nais (ta hotel vedno omenja novinar SAT PATROLE) plačava zadnjo srbsko cestnino in se usmerimo na avtocestni odcep za Sofijo. Kmalu je avtoceste konec in do meje je le še magistrala v vseh možnih oblikah. Marsikje je tudi lepo oz. povsod je lepo, če je lepo vreme.
Ko zapustiva Srbijo naju pred Bolgarsko mejo najprej čaka "suh" bazen, menda je bil včasih poln razkužila za vozila. Zdaj so "Bugari", kot jim pravijo Srbijanci v EU in seveda bazena ne rabijo več... Takoj za mejo v Bolgariji kupim sedmdnevno vinjeto za njihove ceste. Mislim, da je bila 7 EUR. Lepi pa se po navodilih obvezno na sovoznikovo stran spodaj.
Od meje do Sofije je le slabih 60 km, cesta je solidna za državo v kateri se voziva. Pred Sofijo naju smerokazi usmerjajo levo po obvoznici okoli Sofije, navigacija zahteva zavoj desno po obvoznici, medtem ko se midva drživa "Vojčevih navodil" in zapeljeva naravnost. Hvala Vojc.
Torej skozi center Sofije. Nobenih problemov, promet tekoč in cesta solidna. V samem centru točim gorivo, cena sploh ni smešno nizka ampak je kar približno toliko kot pri nas.
Zapuščava Sofijo in na izhodu naju poleg lepih novih zgradb čaka nova avtocesta, ki ima celo napisano omejitev 140 km/h. Mi2 seveda "polako" naprej (nasvet Srbskega carinika), ne več kot 100 na uro in poraba je zmerna okoli 10 litrov. Nove avtoceste je kmalu konec in kmalu zatem ob zavoju proti Istanbulu je še kar nekaj navadne magistrale.
Po Bolgariji voziva ob nepreglednih poljih sončnic, po vaseh pa kraljujejo štorklje.
Na izstopu iz Bolgarije naju ponovno pozdravi prazen razkuževalni bazen in po nekaj, res kar nekaj kontrolah, posebej na turški strani se zapeljeva v Turčijo. Nekje sem prebral, da je potrebno natočit gorivo na vmesnih kontrolah, v brezcarinski coni, kjer da je gorivo enako poceni, kot v Bolgariji. Vendar je na vmesni točki le velika brezcarinska blagovnica, o črpalki pa ne duha ne sluha. Kompleten mejni prehod preurejajo in najbrž je črpalka ostala levo na starem prehodu. Torej nisva točila, pa nič zato, v rezervoarju je še več kot polovico vsebine in s tem gorivom sem prispel ob goreči lučki v center Istanbula.
Za zadnjo kontrolo že vidimo mošejo v neposredni bližini mejnega prehoda. Ko zapeljeva v Turčijo dobiva občutek, da sva prispela v Evropo iz Bizanca... Vse deluje urejeno in novo. Tudi jaz se sprašujem, tako kot mnogi, kdo je vzel v EU "Bugare".
Seveda je treba tudi v Turčiji poskrbeti za plačilo cestnine na avtocestah. Te pa ne moreš plačat drugače kot z nakupom elektronske kartice in naložitvijo dobroimetja na kateri od pošt. Ustavim se na prvi črpalki, kjer vidim tudi menjalnico in oznako elektronskih kartic HGS. Sistem za prodajo HGS kartic pa jim je, kot pravijo "down", torej ne dela. Dobim pa informacijo, da na prvi rampi za avtocesto lahko kupim kartico, vendar sprejemajo le lire. Ok zamenjam, menjava se mi na prvi pogled ne zdi tako slaba, dobil sem okoli 2,7 TL za 1 EUR, kasneje na bankomatu skoraj 2,9 TL za 1 EUR). Turška lira je v zadnjem letu precej devalvirala. Zapeljeva naprej po avtocesti mimo Edirne in ko prispeva do plačilne rampe, se takoj za njo ustavim pri eni hiški, vendar je notri le policija. Policaj skoči skozi okno, prileti k avtodomu, teče dvakrat okoli njega in naju usmeri, da se lepo parkirava na odstavni pas. Potem pa navodila:"Prečkajte avtocesto, vzemite seboj passport, preskočite ograjo in kupite kartico na pošti, ki stoji na drugi strani... To je pa res kr neki... najprej sem mislil, da je skrita kamera, saj je policaj zlezel nazaj v hiško skozi okno.

Ko pridem na pošti na vrsto, moram izpolnit formular, ne zadostuje le passport ampak je treba vpisat tudi reg. številko vozila in vedet medosno razdalji. Meja je pri 3,20 m in kar je več te ruknejo v 2. skupino. Do ograje sem letel nazaj, da sem skozi bodečo žico ograje preveril registrsko tablico in ocenil, da sem najbrž v drugi skupini...

Nalepim kartico na sredino vetrobranskega stekla pod ogledalo in razmišljam ali bo zadeva delovala in kdaj.... hmhm Po cca 200 km prvič zagledava morje, že v bližini Istanbula. Lahko bi se od Edirne do Istanbula peljala tudi po njihovi brezplačni štiripasovnici, vendar sva že lovila minute, da bi se parkirala v Istanbulu še danes, zato sva izbrala avtocesto. Kakšna bo gneča skozi mesto pa nisva niti vedela. Na končni cestninski postaji s strahom zapeljeva skozi avtomatsko kontrolo HGS (oranžne barve), naprava vklopi glasni sireno, kot da naju lovijo policaji, vendar se na ekranu lepo izpiše, da nam je potegnilo s kartice okoli 9 TL. Torej vse ok, kako pa je avtomat izvedel, kje sva vstopila na avtocesto, pa niti Alah ne ve. Na kartico sem ob nakupu naložil 50 TL, okoli 6 jih rabim še za prečkanje mostu v Azijo in potem še 15 TL do Ankare.
Lahko bi se reklo, da sva v Istanbul pripeljala direktno na PZA pod Modro Mošejo. Za vsak slučaj sva imela tri različne koordinate, vendar sem se še najbolj zanašal na moje GPS: 41.001466,28.977401 in pripeljal direktno tja in parkiral med kakih 10 avtodomov. Parkirišče ima tudi cev z vodo in pa kontejnerček s toaleto. Zraven pa je tudi pokrov jaška za praznjenje kasete.
Narediva takojšen sprehod do Modre mošeje in tamkajšnjega manjšega bazarja, spijeva tudi prvi čaj... Jupiii dopust se je končno pričel. Torej do Istanbula sva prispela v dnevu in pol.
Drugi dan sva prevozila 858 km od Starega Hrasta pri Markovcu v Srbiji preko Sofije v Bolgariji v sam center Istanbula v Turčiji.
1. dan petek 4.7.2014 2. dan sobota 5.7.2014 3. dan nedelja 6.7.2014 4. dan ponedeljek 7.7.2014 5. dan torek 8.7.2014
6. dan sreda 9.7.2014 7. dan četrtek 10.7.2014 8. dan petek 11.7.2014 9. dan sobota 12.7.2014 10. dan nedelja 13.7.2014
11. dan ponedeljek 14.7.2014 12. dan torek 15.7.2014 13. dan sreda 16.7.2014 14. dan četrtek 17.7.2014 15. dan petek 18.7.2014
16. dan sobota 19.7.2014 17. dan nedelja 20.7.2014 18. dan ponedeljek 21.7.2014 19. dan torek 22.7.2014 20. dan sreda 23.7.2014
21. dan četrtek 24.7.2014 22. dan petek 25.7.2014 23. dan sobota 26.7.2014 24. dan nedelja 27.7.2014 Prvi dan
Prejšnji dan 2. dan - sobota, 5.7.2014 (Markovac Sofija Istanbul 858 km)Naslednji dan