Domov Potepanja       
 Velikonočni vikend na morju 18.4.2014 - 21.4.2014
 
Po celotedenskem lepem vremenu ne morem verjet, da se hoče konec tedna ta lep sonček sfižit... Res ni problema, zvesti Aladin zagotavlja lep pas jasnine za danes popoldne v Kvarnerju.

Kopalke si bom oblekel že na Gornjem Jelenju... hehe

Ampak kje naj prespimo? Res se moram pohvalit da sem za darilo prejšnji teden dobil eno lepo rumeno kartico CC in danes je dan D, da začnem koristit tole ugodno kampiranje za male pare. Torej za PARE NE PITAJ, PARA NEMA...

V redu, torej za ubogih 16 EUR lahko izberem kamp v Njivicah, kjer je kuhana in pečena sodelavka Ksenija in še kdo, hehe. Jutri pa nadaljujemo po "ALADINU" na zahod npr. v Istro in si tam izberemo drugo destinacijo za 16 EUR, jakuzzi in to spada zraven...

Tale Bi-Village zgleda kar "orenk" kamp in vrata so odprli 16.4.2014, torej že ves teden je odprt.

Morda, morda, pa še bazenček imajo.

Potem lahko nadaljujeva proti Sloveniji, malo v Izolo in pa naprej na Vipavsko, v Arboretum po grmičke in domov na pirhe... Bomo videli, ne verjemite vsega...

Torej petkovo popoldne se je začelo s kobacanjem hiše na kolesih na izhodišče, kjer se dokončno vseliva za ta dva, tri dni. Zapeljeva rikverc 100 m do glavne ceste in kompas obrneva na jug. V pol ure sva že mimo Livolda in nadaljujeva proti Pirčam. Vreme lepo služi in ko se peljeva mimo Podna, za to vas najbrž marsikdo ne ve da sploh obstaja, ampak tu pri karjoli se zavije v Poden, kjer je doma naš Martin in njegova mladenka Ančka. Martin je bil včasih kmet, zdaj pa je po hrbtih nekaterih revežev (tako kot jaz - šala) prilezel že skoraj do direktorja in stolček se mu dobesedno že prikazuje pred očmi.
V Delnicah zapeljeva proti Reki in ne vem ali gremo spet narobe ali kaj, nasproti vozi kolona avtodomov. Nekdo gre vsekakor v napačno smer... Mi2 se drživa nasveta gospoda Aladina, ki zagotavlja sonce vsaj danes in še to le v ozkem pasu od Reke prek Krka do Lošinja. Seveda ne pride v poštev večerjanje po lokalih ampak lepo v kampu pred avtodomom, zato je prva postaja  ribarnica vele- centra METRO ČAVLE. Pred kratkim sem dobil od te trgovine po pošti kupon za 50 KUN, ki velja do konca meseca.
V velik voziček namečeva nekaj dobrot, ki se jim enostavno ne moreva odreči. Posebej ne tudi zaradi cene, da o kvaliteti ne pišem. Torej whisky bali litrski za male pare, tega sem kupil za sodelavko, ker je cenejši od najcenejšega v Lidlu, nadalje 50 kun za dve polkilski oradici, še skoraj živi in seveda nekaj slanih inčunov v kozarcih firme KALI, posebej dobri so kisli v olju, da o slanih v olivnem olju ne govorim, ker trgajo gate, posebej tisti zaviti v kapre. Nadaljujeva po avtocesti direktno na Krk, Murter in pa Santorini di orenk Burja so pozabljeni, morda za zmeraj, potrebno je najti boljše destinacije. Ena od teh boljših je zanesljivo Grčija, Lefkada, Kefalonija, Peloponez...

Ampak sprijaznimo se s 100 km oddaljenim Krkom.

Takoj za mostom, (mostnina 46 KUN), sledi obvezni minutni postanek in zijanje tja v prvi red avtokampa PUŠČA. Prostora je še dovolj in najbrž ne bi bilo slabo. To je edini od množice kampov na Krku, kjer se ve kaj je PRVI RED. Nadaljujeva še nekaj km do Njivic in zavijeva v kamp. Na recepciji me gospa vpraša ali imam kako kamping kartico in sila pomembno potegnem ven CC kartico, ki zagotavlja kampiranje za 16 eur na dan. Ta čas si že ogledujem najboljše parcele ob morju, vendar mi mladenka zagotovi, da tiste niso v redu, ker da je galama in še malo pihlja iz morja in da je bolje vzeti parcelo nekaj korakov višje v coni, ki je namenjena za nas, ki imamo kartice. AHA, v tem grmu čepi zajec, si mislim. Koliko pa stane prvi red, vprašam? Torej 110 kun plus 70 kun na osebo plus 90 kun za prvi red in še za vsako drevo, ki je na parceli po 10 kun. To zadnje najbrž nisem prav razumel, he he in hm hm, če pa grem 5 vrst višje dobim še skoraj jakuzzi (v bližini je sekret) za 16 eur = 116 kun
Torej vzameva 5 vrst višje in za več kot pol ceneje. Naša se vrže na sonce, jaz pa malo okoli z biciklom. Pred tem sem moral seveda zamenjat zračnico, ki sem jo včeraj za rezervo napolnil na 4 ATM in jo je kajpadrugega razneslo...
Parcele višje ob bivšem oz. nad zasutim kanalom so precej proste oz. povsem fraj. Na tem delu so leto ali dve nazaj deložirali vse prikoličarje, ki so tu preživljali poletja z motiko v roki in lovili kače pod prikolicami.
Recepcija je še iz časov, ko smo bili tu še z motorji MZ 250  Marko, Robi, Dac in Jaz, daljnega leta 1979. Tudi Stari Ribar je še vedno tu, res da so ga malo prizidali.
Junija 1979 smo bili v kampu skoraj sami, levo je bil travnik in postavili smo dva šotora na samem, desno na betonski plaži pa smo preživljali dneve in seveda tudi v Ribarju. Plaža v kampu, hm hm, ne morem si kaj da ne bi ponovil stavek, ki sem ga pred leti napisal... Nasuli ste pesek in naredili peščen rt, kot da je to Bol na Braču. Ampak narava se ne pusti in ves pesek je z rta zmetala na obalo...
Na parcelah, še lani namenjenih dnevnim gostom, pred tem pa pavšalistom so zdaj nameščene povsem nove mobilne hiške ADRIA. Mi2 sva se zapeljala povsem na rob cone, kjer je še možno kampirat s kamping kartico CC. Navzdol pa so parcele zaradi bistveno višjih cen kar prazne.
Sanitarije so res čiste in urejene tako kot treba, morda moti edino video nadzor. Mislim da ga imajo celo v vsakem pisoarju, saj splahne pisoar takoj ko se umakneš, hehe, seveda senzor... Pogled na del precej nabitega kampa za CC goste...
Pred kurjenjem konvekcije se sprehodiva po obali, ki je in ni podobna tisti v Dalmaciji.

Predvsem se razlikuje po tem, da so tu le listavci in da ne diši po borovcih... žal...

Sobotno jutro je res bolj oblačno, vendar se vreme hitro spreminja in izza oblakov že kuka sonček. Torej vreme zanesljivo bo...

Vse pa kaže, da le ne bo sonca na pretek, zato malo "poguglam", mimogrede, v kampu je vse polno WIFI FREE omrežij, in na Krku se morda najde kaj zanimivega za pogledat...

Na KRK INFO strani najdem celo zavihek SLO z namigi kaj obiskati na otoku Krku.

Mrgoli pa tudi množica zanimivih destinacij.

Ampak to je eno samo nabijanje, mi hočemo sami odkrivat ta svet...

Malo pred poldne zapustiva kamp Njivice. Tarifa 16 EUR s CC kartico se je dvignila na račun turistične takse in stroška prijave, tako da mi je iz maestro kartice potegnilo nekaj manj kot 19 EUR. Vseeno ugodno, poznam pa modele, ki pridejo v Dalmaciji celo v glavni sezoni tako poceni skozi, da jim konec dopusta ostane za grajfer drv, hehe Ker je ALADIN (majku mu nešolano) spremenil napoved v Istri se odločiva, da ostaneva na Krku. Najprej greva na kofe v Baško, potem pa se bova stacionirala v novem kampu KRK, ki je odprt od včeraj in sprejema CC kartico. To je plan, vendar nisva take sorte, da bi se načrtov držala kot pijanc plota, le zakaj, brez veze a ne?
V Baški se mi je vedno zdelo imenitno zapeljat mimo kampa prek kanala v naselje, kjer se cesta konča in so lepa parkirišča čisto ob plaži. Mislim, da se da izven sezone tu celo mirno prenočiti, razen če te kdo iz kampa ne "ocinka" pri policiji, ne vem no...
Mi2 se takih hecov ne greva, zato zapeljeva kar pred recepcijo kampa Zablače, predvsem z vprašanjem kam nas bi namestili, ko pokažemo CC kartico, ki je tu vredna 14 EUR/noč.

Prijazna gospodična na recepciji je navdušena nad našim prihodom in odloči se, da nas zadrži za vsako ceno. S kartico CC res ne moreva v prvi red, saj so za modele s kartico namenjeni prostori tam zadaj pri kantah za smeti in ob kanalu, medtem ko nam gospodična ponuja 5% popust (menda zaradi kartice CC) če greva v prvi red in nam naračuna skupaj s takso in prijavo 21 EUR. Pa to še ni vse, vključen je brezplačni WI FI, ključ za sekrete in kopalnice in vstop v Welnes bližnjega hotela z ogrevano vodo in fitnesom. No pa naj bo, Vesni je všeč in v Baški že dolgo nisva bila. Sonce ravno ne nažiga tako kot smo vajeni, vendar vsaj piha ne in mesto je nekaj korakov iz kampa.

Sprehodiva se vse do trajektne luke na koncu Baške, spomini segajo 30 let nazaj, ko smo tu pristali z dvema fičkoma na poti iz Loparja in nato s takratnimi prijatelji Miranom in njegovo izvoljenko prespali kar na plaži v Njivicah. Drugo leto pa bo 30 let, ko sva bila na poročnem potovanju s fičkom in šotorom v Loparju in se ravno tako vračala domov s trajektom v Baško in preko Krka domov. Kar ima me, da bi za obletnico tole ponovil, fička imam, kak šotor pa se tudi najde doma... Skoraj v trajektni luki sedeva pred cafe bar in naročiva standardni MENU, travarice nimamo, pove kelner, vendar ko to sliši šef iz sosednjega lokala je takoj pri naju z dvema kozarčkoma. Natakarja sosednjih lokalov sta tako prinesla vsak svoje, dobimo tudi ločene račune. Ob slovesu pa dobro dene tudi pozdrav, šef se nama zahvali po naše in reče adijo in pridite še kaj.
Prek razgledne ploščadi sredi Baške se vrneva v kamp in se takoj napotiva še v bazene bližnjega hotela. Malo sva sicer skeptična, vendar sva po vstopu prijetno presenečena, ozračje v kompleksu je prijetno toplo, tudi voda je še kar. Niso to Bioterme ampak...
Vse nama gre na roko, prost vstop v bazene pomeni dodaten prihranek 100 KUN pri plačilu kampa.
V mestu sva kupila poldrugi kg težkega piščanca v akciji za manj kot 30 kun in ne vem, zgleda da mi bo kar nekaj kun ostalo za glavno sezono...
Jaz se sicer spoznam bolj na tehniko. Vem, kako se konvencijsko priklopi in nastavi čas in temperaturo, pomembna pa je tehnika priprave in za to poskrbi Vesna. Piščanca ne moreš prinest iz trgovine in ga kar vreč v pečico na rešetko. Ne? Ne! Potrebno ga je še malo očistit in nekaj ur prej začinit, potem pa sva ga vrgla v pečico za toliko časa, kot je težak, torej uro in pol. Najprej ene 20 minut kar na polno, cca 230 do 240 stopinj, potem vse do konca na 200 stopinj. Po desetih oz. dvajsetih minutah je Vesna prinesla ven že nekaj minut pokuhan krompirček in česen ter kose koromača in vse skupaj smo položili pod že zagorelega piščanca, da se je priloga lepo pekla naprej in se je sok piščeta cedil po njej.
Kaj naj rečem, rib se ne da jesti vsak dan in tale piščanec s prilogo je bil vrhunski in ga v nobeni restavraciji ne naredijo tako dobrega.
Popoldne pa mi zacinglja GSM in po Krku se potepata bodoča (še mesec ni) mladoporočenca Jure in Meta, bolj poznana kot prikoličarja iz Pelješca, zdaj sta seveda že avtodomarja, kaj pa drugega in vse kaže sta na Krku kuhana in pečena.
Tokrat očitno bolj pečena, saj se je Jure lotil priprave tortilje. Kako jo vse skupaj pripravil ne vem, po slikah sodeč pa je bilo treba nekaj zadev popeči, palačinko pa je najbrž prinesel od doma oz. kupil v trgovini. Verjamem pa, da je bila nevesta Meta navdušena.
Jure je prek hriba iz Krka v Baško poslal slikovno gradivo in tudi brezpogojno dovoljenje za objavo tako slik, kot tudi komentarjev, ki mi zdaj rojijo po glavi. To bom izkoristil do daske in zdaj povedal, da se bosta čez mesec dni Jure in Meta poročila na nekaj poštenih let podlage. Škoda, da ju nisem prej spoznal s strokovnjakom za smrekice Boštjanom, da bi videla kako izgleda, ko pride pred hišo traktor s smrekami in zapoje motorka, hehe.
 
Vreme na velikonočno nedeljo kaže bolje, oblaki se trgajo, tudi sonček je že posijal.
Ne glede na to greva dalje ali pa nazaj, saj več kot en dan ni zanimivo biti na istem mestu, hehe
Ko prehajava hrib med Baško in Punatom je vreme že povsem poletno in odločiva se obiskat Jureta in Meto v Kamp KRK, kjer sonce dobesedno že nažiga. Mimogrede v recepciji preverim, kjer je možno kampirati s CC kartico za 14 eur. Spet zajec v grmu oz. le na rozastih parcelah nad bazenom, več kot 100 m od morja.
Kamp je ogromen, z raznolikimi parcelami, res pa jih je le nekaj v prvi vrsti, pa še ta vrsta je visoko za škarpo nad plažo. Jureta in Meto najdemo skoraj pri morju še nekaj škrap višje. Jure pove, da pri mostu na Krk že dežuje, za ta konec pa bo preverjeno ves dan sonce.

Ne glede na to, sva mi2 v mislih že doma, zato po izmenjavi mnenj in ogledu kampa potujeva na celino.

Ko prečkava most na kopno res dežuje, kot pri norcih in področje levo nad Reko je v temi, pa tudi desno nad Velebitom. Sveti se le tja od Selc na jug in zapeljeva se na enourni sprehod po Novem Vinodolskem in če bi se umaknila še oblak ali dva, bi nadaljevala do Santorinija... Vendar pomlad je še mlada, poletje pa pred vrati in sonca bo najbrž do jeseni še preveč.

Dobro, da sem spodnje slike prejel šele zvečer, ko sva prispela domov, saj si je Jure naštimal res lepo vreme na Krku, dodal pa je še nekaj komentarjev v znanem stilu:

JURE&META
Zjutraj sva se zbudila v krasno nedeljo, pojedla jajca in ostale nezdrave dobrine. Potem ležem k počitku in prebavljanju hrane in nevesta takoj izkoristi priliko in me slika. Ne vem zakaj, skoraj vedno ko me slika je to nehvaležen trenutek zame.
Slika kjer, perem avtodom, cistim notranjost, perem posodo, pospravljam, sem priden....takih slik nimamo!!!
Po jutranjih aktivnostih me je peljala na daljši pohod na bližnji polotok Prnibo. Iz koder se vidi Punat. Polotok sicer slovi po raznih plazilcih, kačicah in podobnih prijaznih živalcah. Naša (Meta) se tega ne boji, jaz pa sem bil ves trd in skoraj nič slikal. Vsaka palica v žbunju me je takoj spominjala na kačo in bil sem pod stresom (nije bilo ugodno ali je bilo efektivno)... "valda" bo do poroke vse dobro.


Danes mi na srečo ni treba kuhat, moram pa takoj po kosilu ustrečt želji in it v drugo smer po žbunju z mojo mladenko peš v Krk na palačinke, sadno kupo s sladoledom, pivo in še kaj.

Sretan uskrs svima... (koliko vas ima - je pozabu napisat, pripisal Igor)
 

Jure & Meta

 
Mi2 sva popoldne pri Križišču vstopila na avtocesto in na Jelšanah prestopila mejo. Prvi cilj je bila drevesnica Štivan pri Pivki, vendar je bila zaprta (praznik), nadaljevala sva skozi Postojno, Vrhniko in pri Brezovci našla še dve drevesnici, ena zaprta, pri drugi pa je padal dež. Navsezadnje sva za slabe pol ure še ujela drevesnico v Volčjem Potoku, kjer Vesna vedno najde najlepše grmičke in v 10 minutah je napolnila voziček z raznim rastlinjem, jaz pa izpraznil denarnico. Večer sva preživela v stari Ljubljani, parkirala sva pri NUK-u, ki je eno od treh možnih parkirišč za avtodome v Ljubljani in najbližje staremu mestnemu jedru. Parkirnina sicer ni poceni, 3,60 EUR/ura, vendar je danes praznik in parkirmojstra ni bilo, avtomat pa ne ve kaj je to avtodom, hehe...
Sprehodiva se ob Ljubljanici in ker je malo mraz se greva najprej pogret v Dvorni bar. Kosilo sva itak že zamudila, zato naročiva nekaj, kar bi pasalo zraven kozarca piva oz. zame pšenično, prosim.
Po slabi uri posedanja, vmes sva se preselila tudi k mizi na okenski polici in opazovala turiste s fotoaparati , ki so zunaj slikali vsak tlakovec posebej in druge neumnosti, ki jih jaz sploh nisem opazil. Narediva še korak do Prešernovega spomenika pri Tromostovju in se mimo Guinnes pub-a oz. Asa skozi park prebijeva do Name ter vrneva na parkirišče preko Kongresnega trga. Imava še uro vožnje do doma in ob devetih parkirava pred domačo hišo. Jutri je še en prazničen dan, jupi, bomo pa naredili plan za Prvomajski potep, ki bo trajal kak dan ali dva dlje, kilometrov pa mora bit vsaj 1000 ali 2 več, hehe