Domov Potepanja    zadnja sprememba: 23.02.2014 22:03  
Ali bo kaj vremena zadnji februarski vikend na Primorskem? Zanesljivo, bi rekel, torej gremo pogledat kakšno bo.
Iz okrožja Zahodne Dolenjske, glavno mesto Kočevje, se prek Notranjske prebijava proti morju. V Cerknici celo malo rosi, Boštjan pa se medtem s svojo smučarsko posadko na Mc'Lojzku že prebija na Gorenjsko in javlja, da dežuje kot pri norcih. Ko pa midva peljeva mimo Nanosa in zavijava levo proti Kopru je v daljavi že videti, da vreme je... Na Primorskem je sonce ravno zašlo, ko parkirava na parkirišču pri Izolski marini med šestimi avtodomčki. Zunaj toplo, slabih 15 stopinj in brez vetra.
Parkirišče navduši tudi zaradi v zimsko spanje zavitega parkomata. Do centra Izole naju čaka lep sprehod ob obali, seveda pa je cilj ena šfoh večerjica...
... v gostilnici Bujol, kjer sva vsakič znova presenečena nad prijetnostjo lokala, da o postrežbi morske hrane ne govorim.
Čeprav se ponavljava, sva se kar prepustila šefu in za predjed vzela morski krožnik sestavljen iz hobotnice na solati, mariniranih inčunov, odličnega bakalaja in izvrstnih domačih oliv. Nadaljevala sva s krožnikom jadranskih lignjev s čebulico in pa lepo popečenimi sipicami.
Vsega je bilo ravno prav in z domačim kruhom sva pomazala krožnike ter na koncu naročila še eno Izolsko baklavo z orehi.
Tokrat v Bujolu ni bilo gneče, ob izhodu pa sva še malo prisedla k najbolj zasedeni mizi, kjer je sedela družina medvedov s Primorske.
Da je jutri sobota in prihaja vremenska fronta z zahoda nam je jasno. Jasno je tudi, da bo povsem jasno šele v nedeljo. Kako pa najti vsaj malo vremena pa nam bo pomagal vremenar Aladin, ki sicer zagotavlja sobotno deževje po vsej Sloveniji.

Malo upanja pa ostaja in zeleni pas, ki kaže deževje, se končuje ravno nad Gradežem in proti večeru naj bi se Tržaškem zalivu celo zjasnilo.

Torej Gradež, zakaj pa ne, tu res še nisva bila, zato bova zjutraj malo opletala po trgovinah in se popoldan parkirala v Gradežu.

Do cilja je cca 80 km, morda bova šla celo po lokalni obmorski cesti mimo gradu Miramare.

"Striček GOOGLE" si je medtem že ogledal PZA za avtodome v Gradežu in menda je postajališče s polno infrastrukturo, torej vodo, elektriko in jaškom za izpust greznice v tem času celo brezplačno. Center je od postajališča oddaljen dobra 2 km, torej za peš... Če bo res vse tako, kot sem planiral pa bomo seveda še videli...
Iz Kranjske Gore je Boštjan na sobotno jutro poslal dve "lepi" sliki situacije na smučišču. Pravi, da majčkeno sneži, zgleda pa precej mokro, hmhm... No, ni problema, kar korajžno pancarje na noge, marelo v roke in po Dolenčevem rutu navzdol...
Ponoči je pričelo padati, kot je bilo napovedano, Aladin levo sicer obljublja sonček v zahodni Istri, tako da se je plan za Gradež malo zakisal, vendar že tu v Izoli se jasni, morda pa so se zmotili...
Medtem je Boštjan vstal in začel bombardirati s slikami. Vesel je, ker ima družbo, tu je naš Gregor iz Santorinija in z družino se kljub snežnemu metežu odpravlja na dilce.
Gregorjev avtodom, lepo priklopljen na elektriko, tu je že od četrtka. Parkirišče za avtodome je menda polno, tu je preko 30 posadk.
Vendar sneži in to je gnil moker sneg. Pa nič zato, glavno da se gre, pravi Boštjan. Sicer pa so počitnice in Boštjan jih je z Dolores in otroci ujel za rep... Ne more pa FANT mimo vozila v izložbi na smučišču. Vse kaže da mu je všeč. čeprav je zadnjič, ko je šel SOLO z mojim 320D na testno vožnjo okoli svojih prijateljev,  pljuval po njem, da je premajhen, utesnjen in da ga ne bi imel, hehe... Boštjan pač...

V Koprski ribarnici sem kupil dve oradici in greva na morje zakurit konvekcijsko...

Nadaljevala sva v Italijo, obiskala še Torri di Europa, Vesna obišče čevljarno - trgovino Pittarello, jaz pa samopostrežno trgovino COOP, kjer se splača kupit Balita in je prijetno pojest kos pizze pri izhodu.
Potujeva po obalni cesti Trst - Sesljan, o kateri sem pred leti že pisal, menda je TOP 10 obmorskih cest na svetu in kr neki... Ko pa pripeljeva mimo gradu Miramare pa se seveda ustaviva in parkirava na razširjenem delu pred rampo, kjer bi nam sicer radi pobrali evre za parkiranje za njo.
Gneče ni, zato si v miru ogledava okolico gradu in tudi vstopiva v res lepo in ohranjeno notranjost, vstopnina za odrasle je 4 EUR. Spašujem se kako je z našimi gradovi? Ali res ni nič ohranjenega, da nam niso Lahi (testeninarji) vse pokradli. V tem je nekaj resnice, saj je dejstvo, da so "tabeli" v prejšnjem stoletju opletali, kradli in kurili po naših krajih in ne mi po njihovih.
Po obalni cesti nadaljujeva do Sesljana in zavijeva levo proti Gradežu, kjer na samem vstopu v mesto najdeva veliko parkirišče za avtodome. Vstop je prost, menda je tako vse do druge polovice marca.
Ne samo, da so rampe odprte, tudi omarice z elektriko so in seveda nisem zastonj kupil dve oradici... Če prav razumem, tu poleti sposojajo kolesa in celo brezplačno med 8:00 in 11:00. Najbrž za po kruh v mesto.
Odpraviva se peš na večerni ogled mesta, do katerega je dobra 2 km. Seveda sva tu prvič in kmalu se izgubiva, posebej za nazaj nisva bila prepričana ali rineva proti Benetkam ali proti Trstu.
V bližini postajališča za avtodome za nazaj najdeva odprt in precej obiskan lokal in ideja o kotejlu je meso postala. Takoj po prihodu k avtodomu se spravim s konvekcijsko pečico k elektro omarici in vanjo položim dve res "orenk" polkilski oradici, lepo nasoljeni itd., itd.
Na parkirišče avtodomi še kar prihajajo in večina se jih parkira tu okoli omaric. V pol urce sta gospe lepo pečeni, seveda 10 minut na polno, potem še 20 na 220 stopinj, skorjica je hrustljava, Vesna skuha še nekaj strokov česna in krompirčka, dodamo še kapljico olivnega olja in vse skupaj zalijeva z deci malvazije. Imam novega dobavitelja vrhunske malvazije... Jure hvala, ker si Jager se priporočam še za kak kos divjačine, hehe...
V času najinega sprehoda v center Gradeža se javlja posadka iz Kranjske Gore. Po celodnevnem poležavanju v avtodomu so postali lačni in odpravili so se k Martinu in si spotoma ogledali razstavo ledenih skulptur. Pri Martinu jih je pričakala dobro obložena miza in kompletna postrežba od aperitiva, juhice, do pladnja kalamarov in sladice, hmhm, ne, ne, na sladico so šli k Lačnemu Kekcu, glej sliko spodaj.
Po obilni večerjici so si ogledali še nočno smuko, obiskali še Lačnega Kekca, si ogledali razstavo športnih vozil BMW v steklenjakih ter se ponovno zavalili v avtodom. Ja kdaj boste pa smučali, vas vprašam?

Boštjan še javlja, da je parkirišče za avtodome v KG polno in da je naštel 45 posadk.

Nedeljsko jutro 23.2.2014 nam postreže z res lepim vremenom, ponoči se je pred nas parkiral še avtodom s KR registrsko in pilot je takoj pomahal skozi okno.

Dobro da sem umaknil konvekcijsko, sicer bi zapeljal čez njo, hehe

Tudi v Kranjski Gori se je na zadnji dan počitnic po celotedenskem deževju razjasnilo...
Boštjan si je nataknil smuči, Dolores pa je iskala kakega smučarskega učitelja v bližini...
Mi2 sva se zapeljala s parkirišča za avtodome in se odpeljala skozi sam center in po nasipu proti Palmanovi. Bolj naju je zanimalo kako izgleda ta nasip, nato pa sva se vrnila in parkirala v centru. V Gradežu je po tablah sodeč prepovedano parkiranje avtodomom od 16. marca dalje in vse do konca sezone.
Z nasipa se v laguni vidi otoček Barbana, na katerem stoji romarska cerkev Marije Barbanske. Do tja se je treba odpeljati z ladjico. Nisva šla, če bi peljal trajekt, morda...
Sva se pa sprehodila okoli mesta ob vsej plaži in v stari del mesta.
V daljavi se vidijo Dolomiti, bolj levo pa celo Benetke, bi rekel... Ob enem kanalu sva občudovala polno starih bark in promenado navlečeno z razno ribiško šaro.
Med potjo proti domu se zapeljeva še zaliv Sesljana, odkoder se lepo vidi Devinski grad.
Ko se oglasijo želodci in ko sva ravno v bližini sva mislila obiskati Kmečki turizem Milič v Zagradcu, čisto ob meji s Slovenijo, vendar nimava sreče, kmetje so na počitnicah...
Bova pač poskusila pri kakem kmetu na naši strani in že večkrat sem z zanimanjem gledal z avtoceste napis na strehi pri Razdrtem, zato zavijem dol in pod avtocesto do tega Hudičevca. Že ko sva naročala nama je bilo jasno da bi bil Portus na Uncu boljša odločitev. No vseeno lahko rečem, da ima Kmetija Hudičevec lepo urejeno okolico in tudi lokal, postrežba in hrana pa sta poden. Oz. za enkrat je (ali pa raje ne), za dvakrat pa sigurno ne... Najbrž pa smo sitni gosti a? Torej se vidimo...
  Domov Potepanja    zadnja sprememba: 23.02.2014 22:03