Domov Potepanja  za sveže vesti, stisni tipko F5 zadnja sprememba: 03.11.2013 20:50  
Bučmanove počitnice Madžarska 2013
Letos je krompir slabo obrodil in zato letos ne bo krompirjevih ampak "BUČMANOVE" počitnice.

V mislih imam seveda prekmurske buče in noč čarovnic ter vroče panonske terme. Normalni ljudje te dni praznujejo dan reformacije in se udeležujejo komemoracij, bučmani pa izkoristimo podaljšan vikend za potepanje in namakanje v termalnih vrelcih.

Izkoristiva še dan "lanskega" dopusta in odrineva že v torek popoldne proti Prlekiji, ki je tradicionalna odskočna točka za nadaljevanje poti na vzhod.

Še poleti smo se z ostalimi člani posadk dogovarjali za jesenski obisk Prage, vendar do "dogovora" ni prišlo.

Ne glede na to, sem ostalim posadkam zadnji dan poslal najin okvirni plan: "Termalni vrelci, vodna mesta v pokrajini ZALA na Madžarskem" z namenom, da se morda le kje dobimo in obudimo spomine na pretekla potovanja, letos smo bili skupaj za prvomajske praznike v Italiji in potem še 3 tedne v Grčiji ter nazadnje še na Bonaci prejšnji mesec.
Po obisku Bioterm v Mali Nedelji in prenočevanju v družbi petih avtodomov na parkirišču, sva v sredo dopoldan nadaljevala do Murske Sobote, kjer sva zaradi cunjic obiskala še BTC. Madžarsko mejo sva prestopila v Dolgi vasi in mimo Lentija po navadni cesti potovala do Blatnega jezera in se namestila v celo leto odprt kamp CASTRUM v Heviz-u. Kamp je le nekaj korakov oddaljen od znamenitega termalnega jezera. Recepcija je bila sicer že zaprta, zato sva dokumente pustila kar pri varnostniku. V kampu je morda 10 posadk, nekaj tudi SLO registrskih oznak.
Vesna se je najprej zmrdovala, ko sem ji omenil, da je to jezero in da bi se znalo plavati med kakim rastlinjem ter da je po dnu blato. Ko je videa, da imajo vsi plavalne obroče, zračnice in ene mame celo rokavčke, midva pa nič, sploh ni hotela vstopiti. Na srečo je mislila, da so notri tudi bazeni, vendar jih razen dveh jakuzijev v wellness delu ni bilo.
Kupiva tri urno vstopnico za JEZERO in WELLNESS (9,5 EUR). Za vsak slučaj greva najprej na levo v SPA center, tu je kar nekaj savn in dva masažna bazenčka. Sistem bi bil primeren tudi za fanta Boštjana, saj so tu vsi v kopalkah, razen mladenke med 18 in 25 let, hehe... šala. Potem se s strahom odpraviva še v jezero. Do sredine jezera je speljan zastekljen mostiček, bazena res ni, so pa na samem izviru termalne vode sredi jezera postavili zgradbo in ogradili vodo tako, da deluje kot bazen. Voda je svinjsko vroča, smrdi po žveplu, po tleh je blato, vendar je dovolj globoko, da ni treba gazit po njemu. Zaplavava tudi ven skozi vogalni izhod. Zunaj je voda bistveno hladnejša, morda 24 stopinj, vendar se hitro navadiš. Bila sva ena redkih brez plavalnih obročev, vendar so vsepovsod nameščena držala.

Kompleks pa se v tem času zapira ob petih popoldan. Malo je bilo hecno, saj so točno ob petih po zvočniku naterali ven in v nekaj minutah je bilo vse prazno.  

Sprehodiva se še okoli jezera v center mesta, kjer najdeva en lokalček, ki se zapira ob šestih zvečer, svašta, vendar nama še postrežejo ampak zunaj, ker notri že pometajo. Zadekava se v pripravljene odeje in si privoščiva stekleničko Dreher hmeljevine.
Mesto je prazno in lokali tudi. Najdeva sicer nekaj restavracij, vendar nobenega gosta, ki bi jedel. Zato se odločiva za slow-food v lastni režiji.

Ugotavljam, da je vredno obiskati Heviz in se okopati v termalnem jezeru. Nenazadnje gre za menda največje termalno jezero v Evropi in drugo največje na svetu. Poleg tega je to najstarejše in najpomembnejše zdraviliško mesto na Madžarskem.

In če Naša reče, da še pridemo to pove vse.

Mali piščančji zrezek, kuhan korenček, mozarela in pomaranča...

Četrtkovo praznično jutro je kot umito. Pred vhodom v jezerski kompleks se že nabira gneča.
Kamp je danes v soncu veliko prijaznejši. Topla reka, ki teče iz jezera skozi kamp vabi na kopanje med posebno vrsto lilije, ki edina uspeva v tej termalni vodi. Za kopanje je menda bolj primerno mesto, kjer preko zapornic voda zapusti kamp in je urejeno kopališče, seveda je vse skupaj bolj divje ampak poleti je najbrž prijetno.
Danes nadaljujeva opletanje do mesta Zalakaros, priljubljenega Madžarskega mesteca, ki se je v termalni center razvilo šele zadnjih deset let. Imam le pomisleke, ker je menda kamp že zaprt, morda pa le najdemo kaj...
Zjutraj zapustiva Heviz in se odpeljeva na obalo Blatnega jezera. Za bivanje v kampu za dve osebi brez elektrike plačam 19,50 EUR.
Sonček toplo greje in okoli poldneva posedava na obali Balatona, Blatnega jezera, ki se mu ne reče zastonj "blatno".
Ko nadaljujeva pot proti Zalakarosu, v Kamping vodiču zasledim postajališče za avtodome v bližnjem mestecu Balatonkeresztúr, Ady Endre utca 49

http://goo.gl/maps/RkBwP, GPS 46.703392,17.370549

Za rjavimi vrati vrtne ograje naj bi bilo nekaj prostora, vendar je vse skupaj malo čudno in deluje zaprto... Najbrž  pa bi se moral ustaviti in povprašati ampak se nama ni dalo.

Nadaljujeva v Zalakaros in zapeljeva direktno pred kamp Termal v neposredni bližini term, ki je seveda zaprt in napis na ograji sporoča, da se vidimo 1.4.2014. No lepo, zaokroživa po mestu in sploh ne najdeva prave stavbe, kaj šele parkirišča za terme. Tu je vse polno hotelov in vsak ima najbrž svoje bazene, ko po nekaj krogih že skoraj obupava, pogledava še enkrat potopis, ki omenja kopališče Granit, in parkirišče končno najdeva za stavbami...

GPS: 46.546915,17.126237

Ko parkirava se odpraviva v bazenski kompleks, v katerem sva se kmalu izgubila in to dobesedno. Najprej sva imela zaplet že na vhodu, ko sva kupovala karte. Ženska je nekaj razlagala o kavcijah, šanku, bučah, slačilnici za ženske ipd. Rekel sem ji, da je že v redu in naj se ne trudi, ker nismo po župi priplavali. Potem sva hodila gor in dol po stopnicah, da sva našla slačilnice. Ugotoviva, da gre za ločene prostore in ko sem stopil v ženski oddelek, sta me ene dve mladenka takoj odterale ven, potem sva šla na drugo stran, kjer moški niso imeli nič proti, če se mlajše mladenke slačijo tam, medtem ko so stare babe ravno tako postrani gledali in terali ven, hehe... to sem si izmislil.

Ko sva se nekako preoblekla v kopalni kostum in oddala obešalnik s cunami (gate, štumfe, čevlje ipd) receptorki, ki je imela ščipalko na nosu, sva se odpravila proti bazenom ampak teh nisva našla. Korakala sva gor in dol po stopnicah, se vozila z dvigali, vendar neuspešno. Potem sem rekel, zdaj pa dovolj. Počakala sva prve slečene osebke in po principu črede našla bazene. Ampak vmes so bili otroci in odpeljali so nas v adrenalinski otroški park. Na srečo so bazeni povezani in nekako sva se prebila v plavalne bazene in tudi ven na prosto.

Po dveh urah sva imela vsega dovolj, spravila sva se ven in pred bazeni so bile stojnice, pekli so kostanj in prav lušno bi bilo tu preživet večer in prespat na parkingu.
Vseeno pa sva se raje odločila za povratek v Heviz, bila je že tema in tu sva poznala situacijo. Vratar je itak mislil, da sva včerajšnja in nas je le lepo pozdravil, zjutraj, ko sem hotel plačat, pa ga ni bilo več tam... Vmes sva našla še odprto trgovino SPAR in namesto, da bi se zastrupila v kaki Čardi, je Vesna spekla nadevane piščančje prsi s špinačo in maskarponejem, začinjeno z limonino lupinico in muškatnim oreškom, ovito v rezine slanine. Vse skupaj popečeno in dušeno na olivnem olju, zraven pa še rezine slastne hruške in solato rukule ter deci sovinjončka, res fajn.

Medtem je končno priletela reportaža posadke, ki je obiskala Češko in spila prvi pirček... Jure in Meta pa naju prepričujeta s poletnimi temperaturami iz Umaga.
Na praznični dan dneva mrtvih zapustiva kamp v Hevizu in se najprej odpraviva pogledat bližnje novejše termalno kopališče
Kehidakustany, po nasvetih članka v prilogi Dela Polet, naj bi bilo to prijetno družinsko termalno kopališče.

GPS: 46.832776,17.10758

Kopališče je veliko in nasproti vhoda je travnato parkirišče, na katerem stoji en avtodom in vse kaže, da so tu prenočili. Takoj zraven parkirišča je kamp, ki ima vrata odprta, vendar obiskovalcev ni, za klic gospodarja pa je poleg cenika napisna njegova telefonska številka. Cena za prenočevanje dveh oseb v avtodomu znaša 4.600 HUF, kar je dobrih 15 EUR.

Ker vodni park komaj odpirajo se odpraviva raziskovati naprej.

Zapeljeva se do večjega mesta Zalaegerszeg, od Heviz-a oddaljen 40 km v bližini katerega je ob jezeru večje vodno mesto, ki ima tudi pokrit del termalnih kopališč. Vodni park prek jezera povezuje ozek mostiček s kampom, ki pa je žal ta čas zaprt.

Za ogled mesta Zalaegerszeg parkirava pri areni na makadamskem parkirišču.

Mesto se menda splača pogledat ali se vsaj malo sprehodit po njemi. Središče mesta je baročni trg s spomenikom Ferencu Deaku, ki se je rodil nedaleč od mesta. Mesto se ponaša še s cerkvijo Marije Magdalene, nekdanjo sinagogo iz leta 1904, najstarejšim madžarskim skansenom iz leta 1968, kjer je predstavljena vaška arhitektura regije Göcsej in druge.

vir: http://www.polet.si/narava/s-kopalkami-po-madzarski

STEAK HAUS GPS: 46.982452,16.517134

Dan je še mlad in odločiva se pogledat še v smeri severa, terme v Monoštru na Madžarsko Avstrijski meji. Nekaj km pred Monoštrom zagledava napis STEAK HAUS in želodci pridejo na svoj račun, za komplet hrano in pijačo odštejeva cca 12 EUR.
Malo pred mejo zavijeva še v termalni park v Monoštru, ki zgleda zelo urejen, vendar nama ni do kopanja, zato se zapeljeva le skozi mesto. Tu se termalni maraton po Madžarski za naju zaključi, prestopiva mejo z Avstrijo in se ob meji peljeva še kakih 30 km do Slovenije, kjer pri Kuzmi vstopiva na Goričko.
V Monoštru (madžarsko Szentgotthard), v bližini slovensko-avstrijske meje, so pred slabim desetletjem nastale prav tako sodobno opremljene terme z edinstvenim sredozemskim ozračjem. Sodijo med najsodobnejše opremljena kopališča srednje Evrope. Gostom, prevladujejo Avstrijci, je na voljo okrog 1500 kvadratnih metrov vodnih površin, savne, rimsko kopališče, prostori za športne dejavnosti ter profesionalne spa, wellness in zdraviliške storitve. Kupite lahko vstopnico le za ločen plavalni bazen ali za doživljajski bazen s kar tremi velikimi tobogani, divjo reko, masažnim bazenom in ločenim bazenom s toplo vodo. Za posebno doživetje poskrbi bujno sredozemsko rastje, med drugim bananovci. Velika je tudi izbira savn ter storitev centra dobrega počutja. Med drugim ponujajo čokoladno, kokosovo in medeno masažo.

vir: http://www.polet.si/narava/s-kopalkami-po-madzarski

Pri jezeru Ledava se nama z glavne ceste zdi, kot da z nasipa visi avtodom (nekaj me spominja na letošnjo Grčijo), zato se zapeljeva pogledat. Avtodom kot da se bo prevrnil, vendar ne, tu bivakirajo Avstrijci, ona gleda SAT TV in kuha "gulassupe", medtem ko "Fišjodlar" na bregu jezera lovi ribe.

Mi2 uloviva še zadnje sončne žarke ob jezeru in nihava med obiskom term Lendava in namakanje v nafti ali celo skok na Hrvaško do term Sv. Martin, navsezadnje pa se v mraku parkirava na parkirišču Bioterm v Mali Nedelji.

Iz Avstrije medtem priletijo dve slike iz živalskega vrta na Dunaju.
Podaljšan praznični novembrski vikend praviloma sem prinese nekaj več tudi avtodomarskih posadk. Ob robu parkirišča se mi zdi, kot da vidim celo avtodomek Gregorja iz Zasavja, s katerim smo se letos spoznali na Santoriniju in potem videli še na Bonaci. V Bazenu pa srečamo tudi primorsko posadko z Laico.
Buče in bučmani, pa še vas Bučkovci je v bližini.

Bioterme, popoldanska karta za odrasle 7,00 EUR, ob petkih in sobotah je termalni park odprt do desete zvečer.

V Biotermah je tudi Gregor z družino. Navdušena avtodomarska družina od letos potuje na okoli z lepo obnovljenim starodobnikom, ki ima tudi nekaj muh, kot pravi Gregor, vendar je od spomladi z njim prevozil 8000 km, kar seveda ni malo.
Na sobotno jutro se odpraviva po nakupih. Najprej je bil v planu kar Gradec, potem pa se je "gospa" odločila za Europark v Mariboru, da bi le kje imeli parkirat... in seveda Rutar.

http://goo.gl/maps/rtqYh

 

 

Le kdo bi si mislil, da je za Europarkom razpadajoča zgradba in prostora za parkiranje velikih gajb ne manjka. Europrak ima namreč le višinsko omejena parkirišča.

GPS: 46.552265,15.652277

Po opletanju po Mariboru se s polnimi vrečkami cunjic vrneva v Bioterme, kjer nama uspe vstopiti še pred temo v bazen in podreva rekord s štiri urim namakanjem ter prenočiva na parkirišču v družbi številnih avtodomov.
Na nedeljsko dopoldne se oglasiva pri Zoranu in Sonji, ki sta tokrat doma, škoda da nisva prišla kar včeraj zvečer, saj so imeli na obisku nekaj znancev v spodnji rezidenci... hehe
Pogledava tudi na lep in na novo urejeno zelenico. Letošnja suša je bila žal usodna za lani posajeno smrečico iz Kočevja, ostal pa je napis in za njim raste majhna smrekica s Pohorja.
Spijemo ene fine domače borovničke in si ogledamo še lep akvarij.
Posloviva se od Štajercev in peljeva proti domu. Seveda ne moremo mimo Supernove...
Termalni maraton po Prekmurskih in Madžarskih termah november 2013