Domov Potepanja  Dalmacija avgust 2013    
Degustacija na Vipavskem in Bonaca 20.9.2013 - 22.9.2013
Obisk sejma Bonaca v Portorožu smo želeli združiti z obiskom vinarja Ferjančiča na Planini nad Vipavo. Dogovoriti se s Petrom za degustacijo in malico je bil še najmanjši problem, večji problem se je bilo uskladiti glede odhoda karavane iz Kočevja.
Boštjana in njegovo "kamerco" Dolores smo čakali pol urce v Peronu in ker ga ni in ni bilo smo odpeljali kar brez njega. Janeza, ki je krenil celo pred nami smo ujeli na avtobusni postaji na Bregu pri Kočevju, sosed Andrej z Nevenko pa se sploh ni vezal na naše dogovore in se je lepo odpravil od doma uro prej in se po navadni cesti peljal skozi Postojno proti današnjemu cilju. Janez se je spomnil odlične lokacije, kjer lahko še malo počakamo Boštjana, to je parkirišče pri t.i. Boštjanovih kantah, kjer sta z Janezom pavzirala že za letošnje prvomajske počitnice, ko sta se opravljala v Italijo, mi2 z Vesno pa sva jim sledila naslednji dan in jih ujela v Firencah.
Časa imamo kljub čakanju dovolj, pri izvozu za Ajdovščino prek CB postaje ujamemo tudi posadko WIND-a. Andrej in Nevenka nas že čakata na vrhu v vasi Planina, zato se zapodimo v hrib in parkiramo pred domačijo vinarja Ferjančiča.
Tu se že odvija trgatev in najprej ni nikjer žive duše, potem pa iz hiše le pokuka prijazna Anica z buteljko Pinele.
Anica nas najprej popelje na ogled vinograda kar z glažki.
Z vrha vinograda se lepo vidi kako so posadke štirih avtodomov zasedle okolico domačije, medtem pa se nam že pridruži Peter z buteljko avtohtonega "zelen-ga".
Pridruži se nam še Petrov Bratranec Jadran iz Kopra in veselo debatira z nami, medtem pa nas Anica že kliče na domačo pojedino, ki jo začnemo s sirčki v olivnem olju, nadaljujemo pa s kmečko pojedino in zaključimo s pršutom.
Vmes nadaljujemo z degustacijo Ferjančičevih vin, Pinela, Zelen, Rose, Rumeni Muškat, Fino belo, Merlot itd. Ko zmanjka izbire se preselimo v klet in nadaljujemo degustacijo s Chardone-jem.
Že zvečer smo se premaknili na dokaj ravno parcelo nad vinogradom, kjer smo mirno prespali in se zbudili v res lepo sončno jutro.
Preden zapustimo Planino, nas obišče še gospodar Peter in ponudi štamprle orehovčka, malo pa se napasemo tudi po vinogradu. Potem nadaljujemo proti Trstu, Posadka WIND se poslovi, saj imata Andrej in Nevenka svoje načrte, mi pa se zapeljemo v dolino na avtocesto in najprej obiščemo "Centro vacanze" na Škofijah, kjer nakupimo nekaj nujnih potrebščin za kampiranje.
Iz Škofij se premaknemo še v Tori di Europa na obvezni šoping čevljev in cunj.
Po napornem nakupovanju sledi obvezni postanek v pritličju trgovskega centra in paše že tudi točen pirček po cenah EU... (beri, ni manj kot 4 EUR za 4 dl). Pozno popoldne je končno čas za BONACO, ki je glavni cilj tega vikenda. Zapeljemo se na otoček pri Marini Portorož, v času sejma Bonaca namenjenemu za parkiranje avtodomom in prikolicam. Prijavimo se na recepciji marine in plačamo s taksami vred okoli 15 EUR za noč na posadko. Naredimo U-formacijo in Boštjan postreže z res eno fino divjačinsko salamo s tartufi...
Kako uro pred zaprtjem sejma le najdemo vstop in si v slabi uri ogledamo dokaj skromen sejem, vendar smo z bistvenim zadovoljni. Torej MATRIX bo vsekakor v igri, "če" bomo kdaj menjali avtodom.
Po sejmu se sprehodimo še do ribje kantine Santa Lucija, kjer si privoščimo nekaj morskih dobrot.
V karavan parku je že od petka tudi mlada Gregorjeva družina, s katero smo se spoznali junija v "Santoriniju" Gregor se je parkiral v prvi red, torej zelo fajn, ni pa to Sibinj di Santorini, čeprav je plima včeraj zvečer pomagala približati morje vse do praga avtodoma.
Boštjan si je na nedeljsko jutro izmišljeval nove ideje, kako vzbujati pozornost... Ko se je naveličal pa me je nahecal, da greva še na en obhod... Sprehodila sva se po vzhodnem delu otoka, na katerem je Boštjan naštel preko sto avtodomov in med njimi sva na stopnicah avtodoma, na katerem piše "Moj drugi dom", ugledala tudi njenega lastnika, s katerim smo lanske krompirjeve počitnice opeltali po Madžarskem.
Boštjan je velik poznavalec vsega kar vidi in včasih imam občutek, da je pojedel kakega "vodiča", hehe. Tokrat razlaga da je sredi otoka majhna luža z dvema kvadratoma blata in hudomušno pripomni, da se je vanj pogreznil celo šef revije AVTO-DOM "Vizo" s svojim Hobyjem in brez pomoči ni mogel speljati ven. Posledice so še vidne na gumah in kabini. Na nedeljsko dopoldne se odpravimo še v "sladki" Koper, ki gosti sejem "SLADKA ISTRA". Parkiramo že ob obvoznici na odcepu za center, kjer je velika smrdljiva prečrpovalna čistilna kanalizacijska naprava, v mlakužah okoli pa živijo mali kosmatinci.
Sejem slaščic je zanimiv in splača se ga obiskati. Po 50 centov se na info točkah kupi kupone in potem degustiraš na veliko, poleg slaščic tudi refoškov liker. Seveda so vmes tudi ambulantne postaje, kjer merijo krvni sladkor, hehe.
Vesna in Boštjan sta navalila tudi na razstavljene NISSANE, Vesna se ogreva za Juke-ta, Boštjan pa za terenca qashqai. Vendar do plače ne bo nič...
Tako kot lansko leto v času Bonace, je tudi letos v Koprski luki parkirana ista križarka.
Končno nekaj domačega, reče Boštjan in že vleče iz žepa zadnji kuponček za deci cvizla, ki nama ga postreže mlada dijakinja Kmetijske šole Metlika... ali je pa Črnomelj, kaj pa vem.
Boštjan za konec pozira še pri Elvisovemu vozilu. Vso pot iz karavan parka je Boštjan pral možgane in se zgražal, ker se je meni in Janezu tu in tam pocedila drobna črtica čiste odpadne vode iz slabo zaprtih rezervoarjev, pač malo dihdnga pušča... Piiiii cenzura... Boštjan ima namreč odtoke vedno zaprte, kar je tudi prav, posebej na količino vode, ki jo porabi...
Druženje smo zaključili v PORTUS-u na Uncu in stavim, da se bomo v kratkem še videli...