Domov Potepanja  transport motorhome 01 Avtokampi  Zadnja sprememba na strani: 09.08.2013 19:41
 Prejšnji dan 19. dan - sreda, 7.8.2013 Naslednji dan
1. dan sobota 20.7.2013 2. dan nedelja 21.7.2013 3. dan ponedeljek 22.7.2013 4. dan torek 23.7.2013 5. dan sreda 24.7.2013
6. dan četrtek 25.7.2013 7. dan petek 26.7.2013 8. dan sobota 27.7.2013 9. dan nedelja 28.7.2013 10. dan ponedeljek 29.7.2013
11. dan torek 30.7.2013 12. dan sreda 31.7.2013 13. dan četrtek 1.8.2013 14. dan petek 2.8.2013 15. dan sobota 3.8.2013
16. dan nedelja 4.8.2013 17. dan ponedeljek 5.8.2013 18. dan torek 6.8.2013 19. dan sreda 7.8.2013 20. dan četrtek 8.8.2013
21. dan petek 9.8.2013 22. dan sobota 10.8.2013 23. dan nedelja 11.8.2013    
Danes nadaljujemo iz Leskovca proti Čačku, Užicam in na Zlatibor oz. Mokro Goro, najbrž na ozkotirno Šargansko osmico in nato preko Višegrada v Bosno in na spanje oz. na čevape s čebulico in kajmakom v Sarajevo.
http://www.sarganskaosmica.rs/Red%20%20voznje.pdf  
Izpred gostišča GROŠ v Leskovcu odrinemo ob predvideni kompromisni uri, torej eni bi šli takoj po šesti, najkasneje ob sedmi zjutraj, saj se dan lovi zjutraj, spet drugi bi po skorej treh tednih radi končno malo počivali in bi ostali v mižulah tja do desete, enajste in po zajtrku krenili enkrat popoldne. Kompromisna ura 8:00 se je izkazala za najkasnejšo možno, saj je navigacija izračunala, da potrebujemo do Mokre Gore več kot 4 ure in da nas čaka preko 330 km. Torej gonili smo kočije na polno in skoraj brez postanka. Po avtocesti proti Beogradu smo vozili slabih 100 km in nato zavili proti Kraljevu in mimo Čačka in Užic nadaljevali proti Zlatiboru.
Končno Mokra Gora in Šarganska osmica.

Odhod vlaka smo ujeli na minuto, le še karte smo kupili in voz je odsopihal v hrib na dve in pol urno vožnjo.

Vlak vozi štirikrat na dan in ko kupujemo karte po 600 DIN za odrasle in 300 DIN za otroke, nam blagajničarka pove, da so sedeži na vlaku vsi zasedeni in da so možna le še stojišča.

In zato smo naredili več kot 300 km? Vseeno vzamemo in ni nam bilo žal.

Ozkotirna železnica, ki je menda včasih vozila Beograjčane prek Sarajeva na morje v Dubrovnik, je bila za potrebe turistov obnovljena leta 1990.

Vozi le na delu Mokre Gore in zaradi višinske razlika vodi skozi množico tunelov in prek serpentin.

Vmes ima kar nekaj postankov za malico.

Stojišča so se izkazala za povsem super zadevo, saj smo vseskoi viseli na oknih, kamor oni s sedežev sploh niso mogli, ker so se bali, da jim zasedemo sedeže, hehe.

V bližini Mokre Gore je režiser Kusturica posnel kar nekaj svojih filmov, zato je na delu proge nekaj objektov zgrajenih le za te namene, posebej za snemanje filmov pa je zgrajena vas Drvengrad.
Tunel za tunelom in iz serpentine v serpentino. Boštjan je ves navdušen spoznal železniško postajo Golubič, ki naj bi bila v Kninu, kjer se je dogajala zgodba v filmu "Život je čudo" režiserja Emira Kusturice.
Na postaji Golubič stoji tudi star Pežo, prirejen za vožnjo po progi in menda je tudi ta iz filma. Še največje zanimanje je bilo za od vročine razbeljen kamen oz. skalo. Ko se je vlak ustavil so posebej mladenke poskakale iz vagonov in pričele otipavati kamen.
Kamen so otipavali vsi po vrsti in na koncu je bil že ves zamaščen. Nekateri so metali nanj tud kovance, drugi pa so čakali do konca, da je vlak zapiskal odhod in ta denar na hitro zbasali v svoje "đepove".

 

Torej to je skala, ki izpolni ljubezensko željo, dlje kot držiš razbeljeno skalo, večja je verjetost, da se ti bo uresničila.

 
Po kar napornem vročem popoldnevu, ki smo ga preživeli na vlaku, nadaljujemo do državne meje z Bosno, ki je oddaljena le nekaj km in se ustavimo v Višegradu pri Mostu na Drini in bencinski pumpi.
Vozimo po levem bregu Drine proti Foči, ker nam je kar vroče se ustavimo v lijetni bašti JAZ, kjer smo se lani kopali, letos pa zaradi opazk, da je Drina svinjska in polna plastenk ni bilo prave volje, razen za gasilski posnetek pravočasno prispele posadke. Boštjan se je namreč zataknil na ozkem makadamskem dovozu do plaže JAZ ob Drini in tam odtrgal CB anteno, ki mu jo je odfederiralo v žbunje. Seveda antene ni našel, ima pa srečo, da ima za vsak slučaj na avtodomu nameščene dve rezervne antene.
Že pred krajem Goražde zavijemo desno in zapustimo tok Drine in se vztrajno vzpenjamo proti Sarajevu. Na cesti vidimo vse in še kaj več. Iz smeri Pal prispemo mimo SLO ambasade, kjer so mi pred nekaj leti razbili steklo, v sam center Sarajeva in se mimo Baščaršije peljemo proti kampu na Iliđi.
Vozimo se ob tramvajski progi in vštric s starim "železom" Boštjan je navdušen nad še pravočasnim prihodom in ob poti kar vrejo iz njega razne zgodbice.
Pove naprimer, da je to zgradba Sarajevske televizije in da v času Bosanske vojne ni niti enkrat prekinila z oddajanjem, čeprav so bili večkrat brez elektrike. Preden se zapeljemo v kamp se ustavimo na obveznem postanku na tramvajski avtobusni postaji na Iliđi, kjer nakupimo material za večerjo. Tri porcije čevapov s čebulico in kajmakom, razne pite in pitice, torej bureke s krompirjem, zeljanice in tikvenice.
Večer zaključimo v kampu Oaza na Iliđi, kjer parkiramo med množico avtodomov in šotorov na travo.

Pojemo skoraj vse zaloge nakupljenih sarajevskih čevapov in burekov in le nekaj malega ostane za zajtrk.

Ampak čevapi so res vrhunski in tudi Vesna, ki se navadno čevapov izogiba na daleč, se sarajevskim ne more upreti.

 Prejšnji dan 19. dan - sreda, 7.8.2013 Naslednji dan
1. dan sobota 20.7.2013 2. dan nedelja 21.7.2013 3. dan ponedeljek 22.7.2013 4. dan torek 23.7.2013 5. dan sreda 24.7.2013
6. dan četrtek 25.7.2013 7. dan petek 26.7.2013 8. dan sobota 27.7.2013 9. dan nedelja 28.7.2013 10. dan ponedeljek 29.7.2013
11. dan torek 30.7.2013 12. dan sreda 31.7.2013 13. dan četrtek 1.8.2013 14. dan petek 2.8.2013 15. dan sobota 3.8.2013
16. dan nedelja 4.8.2013 17. dan ponedeljek 5.8.2013 18. dan torek 6.8.2013 19. dan sreda 7.8.2013 20. dan četrtek 8.8.2013
21. dan petek 9.8.2013 22. dan sobota 10.8.2013 23. dan nedelja 11.8.2013