transport motorhome 01 Domov Potepanja  Cres 31.5.2013

Santorini 22.6.3013

Ajajaj, ta zima je bila res dolga, da je treba čakat do junija, da se gre na morje, to presega vse meje.

Torej: Junijski vikend na Murterju 15.6.-17.6.2013

Danes je sobota, seveda nisva uspela na pot včeraj po službi, saj je bilo še dela ko v košnji...

Bova pa zjutraj mal prej vstala in budilko nastavim na 3:30, krenila sva ob 4:10 in se v Livoldu ob trzanju volana odločila za avtocesto in seveda Murter. Pred tem je bila v igri še ribja tržnica na Reki ali vsaj Metro Čavle in nato bližnji Sibinj di Santorini, zdaj je padla odločitev v zadnji sekundi, ko sva se peljala mimo Boštjanovega avtodoma (najbrž je naprodaj z malo kilometri hehe) v Dolgi vasi in zavila levo proti Vinici. V Zagozdcu v Poljanski dolini, že v svitu, narediva prvi postanek, ker je Vesna po omari iskala kaj za pod zob.

Nadaljujeva mimo Starega trga direktno proti Vinici. Na tem delu bližnjice je bilo še lani cca 5 km makadama, tokrat so makadamski del vsaj prepolovili in asfaltirali lep kos ceste pred vasjo Špeharji.

Po slabi uri vožnje prestopiva mejo v Vinici in zapeljeva na AC pri Bosiljevo Pirovac. Prvo postajališče na tem delu nama je bilo vedno pri srcu in tudi tokrat opraviva tu prvo jutranjo razvado, seveda že sije sonček in napovedan je za vse naslednje dni...

Vklopim tempomat na 110 km/h in piči Karlo vse do izvoza za Pirovac. Najlepši del avtoceste sledi ko se spuščamo proti Zadru takoj za tunelom Sveti Rok. Da sva vstala in odšla od doma zarana se je več kot izplačalo, saj sva ob 8:30 zapeljala prek dvižnega mostu na Murter, za nama pa je 325 km dolga pot in nekaj več kot 4 ure vožnje.
Klasika, ni ga lepšega kot jutro začeti pri Leopoldu v centru Murterja. Pogledam na račun, saj mi je prijatelj Abraham omenjal, da so Hrvati zaradi turistov znižali DDV na 10 procentov za hrano in pijačo. Ampak glej ga zlomka, ne da je DDV 25%, zraven so pribili še 3% na potrošnjo. Kupiva obvezen krofek, časopis 24 sata in seveda 2 polkilske... Narediva odklop na zahodni obali za nekaj ur, kopanje, sončenje, kak pirček, opazujeva Kornate in razna plovila z belimi jadri na obzorju.
Ko vročina najbolj pritisne, se umakneva na kopno in zapeljeva v AC Jazina. Ko bi le bila kak fraj parcela v 1. vrsti si misliva vsak zase in ne rečeva nič. Mislim si, še vedno je bila in menda bo tudi zdaj, saj je navadno kamp še v začetku julija napol prazen. Na recepciji se jaz prijavim ne glede na pomisleke o prostem mestu in zapeljeva na desno mimo čeških sekretov. Vesna opazi eno in edino prosto parcelo v prvem redu in kar med vožnjo izskoči iz vozila in fizično zavaruje parcelo, da je ne bi kdo zasedel, medtem ko manevriram navzdol k obali.

Da si ne bo kdo kaj domišljal, kamp je bolj poln kot ponavadi, ne vem kdo je naredu tako reklamo, posebej mi gredo na jetra pavšalisti, ki so svoje prikoličke postavili precej v prve vrste.

Torej dve polkilski..., kupljeni zjutraj v glavni ribarnici na Murterju Vesna poskrbi še za malo dietno prilogico in rečem vam, oradice so vrhunske in ali naj ponovim recept...?
V zalivu Jazina se je do večera povsem umirilo. Gostov niti ni bilo nevemkoliko, zvečer pa so dnevni gosti odšli, pavšalne prikolice so še prazne, ostali sosedje pa so se odpravili v grad.
Zjutraj okoli 5 ure sem stopil ven in naredil eno panoramsko fotko ravno takrat, ko je sonček obsijal hrib nad zalivom.
Voda v zalivu kot olje, tudi fantje na jadrnici so se že okoli polnoči umirili, zjutraj je le tu in tam kdo kozlal s palube, no to sem si zmislil, si pa lahko predstavljam, da bi se tudi to dogajalo. Peli so domače narodne, mislim pa da so bili jodlarji... Sonce je že orenk vzšlo, zaliv prazen, voda topla, res božansko...
Odpraviva se na zahodno obalo in iščeva nove plaže, opaziva tudi nekaj smeti v morju in ni čudnega, saj mimo vozijo prav nemarno velike ladje.

 

Mimo se pripelje celo ena izletniška barkača in le malo manjka, da ne nasede na čereh. Navsezadnje pa k nama priplava še lanska lubenica. Vesna je najprej naredila paniko, da gre za napad z vesolja ampak na koncu, ob pristanku sva se prepričala, da gre za navadno usrano lubenico.

Mislim, da bo treba najti kak drug otok, tu je že preveč gneče, Lefkada prihajamo...

Vročina je danes prav neznosna, vržem trnk (tipalo termometra) v vodo in namerim 27 stopinj na dobre pol metra globina, zunaj pa na soncu namerim čez 50 stopinj. Najbrž  se je pokvaril, si mislim, svašta. Narediva en švoh zajtrk na plaži, mehko kuhana jajčka itd...
Ko se vračava naletiva v Tisnem na odprto ribarnico, kljub nedelji. Vesna najprej noče vstopiti, jaz pa se skorajžim in kaj vidim?

Možakar se bori s škampi, ki mu bežijo po pultu.

Pa ravno o škampih sva se menila. Jasno, da ne bi jedla spet ribe, razmišljala sva o vratovini ali pečeni kuri v konvekciji, ampak če so tu škampi, bodo škampi na buzaro seveda.
Škampi so že v delu, kaka slika pa prileti še pred nočjo. Odprla sva buteljko belega s Toskane...

Malo prej zazvoni telefon, evo ga Boštjan; Halo Slovenija, ne ne, rečem, ni še Slovenija, če bo tako lepo tu doli in nobene gneče, bova potegnila kak teden ali dva, hehe in vrže slušalko dol...

Večerni posnetek iz vode na prvo vrsto v kampu navdušuje, kot da smo sami, vendar ne...
Smo na 11. aveniji in v 12. zraven nas je vprvem redu pavšal prikolica. Zanimiva mi je zato, ker sem si za prikolico vedno želel ravno tak baldahin oz. tendo. Torej predlog za Olgo in Bojana. Zame je že prepozno, seveda pa se nikdar ne ve... Pred večerjo skočiva še v vodo, potem pa navali na kilo škampov na buzari.
Že 2 vikenda preizkušam nove GEL akumulatorje, 4 v vrsti po 30 Ah. Tako da nisem vzel elektrike, razen za pizzopek oz. konvekcijsko in še to od sosednje prikolice..., pa saj pavšalisti ne rabijo elektrike, če so doma...
Ponedeljkovo jutro 16.6.2013, malo pred sončnim vzhodom. Nekateri pridno delate po službah, jaz pa se "samo za vas" odpravim en krog po kampu. V mislih pa imam najmanj naslednje primerke, ki radi zahajajo sem: Dolores in Boštjana, Olgo in Bojana, Ksenijo in Marjana, Sonjo in Zorana, Lauro in Janeza, Mojco in Damijana, Marino in Stanka pa še Robija, Darka in vse ostale, ki sem jih zdaj pozabil.
"Zokitov trokut" je res še prazen ampak vse naokoli je polno pavšal prikolic. Tudi Slavko iz Celja se je že razkomotil na svojem mestu malo višje pri recepciji.
Opazujem prvo vrsto od pivnice Jazina proti češkim sanitarijam. Niso le BiH prikolice, na pavšalih so tudi SLO in HR registrske.
Do pete ulice je praktično vse zasedeno, pa smo komaj sredi junija. To je en mesec prej, kot ponavadi. To me kar malo skrbi. Ponavadi imam težave s prvo vrsto le okoli 15.8., ko pritisnejo makaronarji.
V 6. ulici so proste tri parcele na soncu, res fajn, če ste brez klime... v sedmi pa je pod drevesi spet vse polno.
Kot sem že omenil, so "prenovili" sanitarni vozel... Res so zamenjali nekaj žebljev za zapiranje tuš kabin, namestili so nova držala za sekret papir, največja pridobitev pa so vsekakor trije nova rostfrai pomivalna korita za pomivanje na ženskem delu češke kopalnice.
V 8. ulici tik pred češkim sekretom, kjer se končajo urejene parcele stoji ogromen Cartago.

9. ulica je prazna, teren tu tako visi, da se le redko kdo spravi sem, pa še nobenega drevesa ni tu.

V 10. ulici se je na vseh parcelah do morja naselila večja nemška familija s kombijem, avtodomom in dvema šotoroma. 11. ulica je bila prosta, dokler nisva prišla mi2.
12., 13., 14. so praktično zasedene.
Ravno tako tudi vse do zadnje 18. ulice, tu in tam je kakšna prosta.
Torej to je vse, seveda se bo danes izpraznila tudi naša parcela v prvem redu na 11. aveniji, saj se končuje podaljšan vikend. Se vidimo v naslednji "vojni" oz. ta konec sveta bomo napadli že konec tedna, ko bo vikend še bolj podaljšan, gneča pa najbrž neznosna.

Samo iz Kočevja se pričakuje konvoj proti jugu, da ne omenjam Štajerce...

Seveda zgodbice še ni konec, na ponedeljkovo jutro se odpraviva s kolesi v Tisno, z dvižnega mostu na otok je lep razgled na novo dostopno cesto v center mesta. Cesto so poširili vsaj za 5 metrov v morje in uredili lepo promenado z grebenom za posedanje.
V Jazini sva po rekordnem desetmesečnem premoru. Nazadnje sva bila tu sredi lanskega avgusta, ko sva se vračala iz BiH. Roko na srce, je to prvi vikend od takrat, ko je bilo vreme dovolj dobro za prevozit 700 km sem in nazaj domov. Pospraviva kufre (beri: zavijeva tendo in vrževa stole v omaro) in si popestriva dan z obiskom Metro Murvica pri Zadru in po nekaj letih spet obiščeva Plitviška jezera.
Lahko bi se reklo, da se ponavljava ampak za 110 kun vstopnine se splača naredit en ornk oddih v zelenju in bistri vodi polni rib in racakov.. Ne pozabite na poln ruzak in hladilno torbo, pive, sendviče, sončna očala, trnke, fotoaparat, kilo starega kruha in 20 kun za dve travarice.
Tokrat greva spet po najdaljši možni poti, seveda se najprej povzpneva z vlakcem na vrh in potem cikcakava navzdol peš.
Sva edina, ki normalno govoriva, vsi drugi so neki čudni s podolgovatimi očmi in nekaj grdih Angležev ter ostarelih Nemcev brez prebite pare.
Danes je pač ponedeljek in pohod je dolg dobrih 5 ur...
Vmes mal fotrava ribice in kar vidim Bojana in Dragota, ki bi tu iz žepov potegnila ribiške palice in vrgla trnke v vodo, čeprav se ne sme ampak ona2 to ne vesta..
Po vožnji z vlakcem navzgor in spustu peš do velikega jezera s z ladjico odpeljeva na drug konec v bližino velikega slapa. Komaj se prebijeva do tja, že Vesno začopatijo člani vesele družbe in ji uturijo v vsako roko po dva fotoaparata, zraven pa še po dve tablici in naj jih slika in snema. Oni pa ko idioti tam sedijo...
Zaključiva pri tem slapu tako, da nas člani druščine slikajo še z mojim fotoaparatom, nato pa sledi orenk vzpon proti parkirišči 2, kjer v bližini stoji vlak, ki pelje vsaj v bližino parkinga 1, kjer stoji naš AD.

 

Ob zapuščanju Plitvic pustim še 70 HRK parkmaistru, ki smatra, da je avtodom avtobus, čeprav ima samo voznika in sopotnico...

V redu se ne bom prepiral, samo bejži mi izpred oči...

Bilo je lepo, prek Karlovca in Vinice prispeva domov v poznih večernih urah. Prav je, da se ve, da Miško požre cel tank goriva, če ga do Murterja in nazaj teraš po avtocestah. Pa še ni dovolj, z rezervo in cagajem na tleh sem se privlekel do Vinice....

Santorini 22.6.3013 transport motorhome 01 Domov Potepanja  Cres 31.5.2013