Domov Potepanja 
Iz zasneženega Kočevja z avtodomom v tople kraje, na pohod od Pirana do Izole, po nakupih v Trst, po vino na Planino nad Ajdovščino in po orade v Leclerc.
Ta teden smo gazili v celo po Mestnem vrhu in konec tedna je čas za spremembo okolja. Snega imamo čez glavo dovolj in zaželimo si morja in morske hrane.
V torek je zjutraj vrglo še 40 cm svežega snega na zajetno plast stare snežne oddeje. Mi2 sva odgazila klasično turo do tretje ceste po Kalanovi poti, Tomaž pa si je oprtal nahrbtnik s pancarji in smučmi in odsmučal v dolino.
Spravit avtodom z vrta na cesto je bil podvig in priprave so potekale več dni, seveda z lopato v roki in odmetavanjem prek 60 cm debele in že kar zbite snežne oddeje. Na petkov večer parkirava pri Marini v Izoli, v temi je videti nekaj somišljenikov s celine, ki so prišli na morje s podobnimi nameni. Zjutraj se pokaže, da imamo kar zajetno družbo na parkirišču.
Sobota, 16.2.2013. Kmalu po pol osmi zjutraj se izza hriba pokaže sonček in čas je za kratke rokave, čez kako urco pa ležalnik in kopalke, hehe. Končno vendarle, res ni Murter, je pa tole morje dve urce oddaljeno od doma.
Prek zime brezplačno parkirišče pri marini v Izoli. Jutro kar vabi na sprehod prek Belvederja v Strunjan.
Sosed mi iz Kočevja pošilja slikovne informacije o vremenu pri nas, sneži... Sprehodiva se najprej do Izole, da nabereva malo kondicije, jaz že drugič danes, saj sem bil že pred šesto zjutraj po kruh v trgovini NOČ in DAN
Ko se vrneva nazaj k avtodomu opazim soseda, s katerim sva se že dopisovala in mi je dal kar nekaj dobrih napotkov za potovanje po Bosni in tamkajšnje prenočevanje. Izkoristim priliko, da se še osebno spoznava, torej tu je Vojc, ki je ravno tako kot midva prispel s celine za vikend na obalo. Iz avtodoma pokuka še njegova Berni in na toplem sončku si imamo marsikaj povedati. Izveva tudi za njune poletne načrte, o katerih se bo najbrž še pisalo v reviji AVTODOM, tako kot se je letos o Maroku in lani o Grčiji.
Če malo "googlaš" po netu se najde veliko zanimivega branja z njunih poti. Ugotovimo, da imamo podobne poglede na potovanja in predvsem, da imamo radi tople južne kraje. Po dobri uri klepeta se le odpraviva proti jugu..., seveda na bus pri Jagodju, ki naju odpelje prek Lucije do Pirana. Avtobus vozi vsako uro, odštejeva 2,30 EUR za vožnjo po osebi.
V Piranu najprej letiva po krof, ki jih malo pred Tartinijem peče en taprav maslar. To so pa vrhunski lepo rumeni krofi, ki se lahko primerjajo s Murterskimi. Prehodiva Piran podolgem in počez.
Na Tartiniju žal ni najinega lokalčka, tako da se podava kar po kamniti poti mimo Čokoladnice navkreber. Tu ponavadi srečam bratrančka in bratranko, vendar jih letos ni nič na spregled.
Navsezadnje se le odločiva in se mimo cerkve podava proti Fiesi. To je sicer lepa pot, vendar senčna, da ne rečem pozimi je zoprna. Od Fiese nadaljujeva kar po obali proti Strunjanu, zaradi debele sence je tudi FKK plaža prazna.
Na Strunjanski strani končno sonce, sicer že precej utrujena morava premagat še klanec na Belveder. Če bi to morala le enkrat bi bilo v redu ampak najprej sva zašla preveč desno med privat hiše, kjer se ni dalo nadaljevati in vrnila sva se povsem v zaliv in nadaljevala proti križu in Belvederju bolj po levi strani.
Z Belvederja so se odprli lepi razgled in na Izolo in ... ... parkirišče pri marini, ki ga morava doseči do teme...
Spust do plaže pod Belvederjem in po obalni potki mimo Simonovega zaliva do... ... cilja, sonček ravno zahaja, dobimo pa družbo, na parkingu je posadka s prikoličko.
Po krajšem počitku se odpraviva na eno švoh

večerjico v Izolo, kam drugam kot v Bujol.

GPS Northing (N) : 45,5382
GPS Easting (E) : 13,658

Za predjed se kar prepustimo in dobiva odličen bakala prešpikan z malimi feferončki, napolnjenimi s slanimi inčuni.
Ker je čas ciplov pa nama v pečici spečejo pol kilskega cipla obloženega s krompirčkom. Zraven seveda steče po grlu nekaj lepo ohlajene malvazije, ki jo točijo po pol kile, redko manj. Po prehojenih 10 in več km danes naju čaka še kratek sprehod s polnimi želodčki do kake 2 km oddaljenega parkirišča pri marini.
Nedeljsko jutro, parkirišče se kmalu začne praznit, poslovit se pride tudi Vojc, saj se z Berni premikata v Koper in potem proti domu. "Naša" si povsem "slučajno" zaželi spremembe plana, obisk nakupovalnega centra Tori di Europa v Trstu, namesto dveurnega plavanja v Laguni Bernardin...

Že lani smo v bližini centra Tori našli parkirišče z umaknjeno višinsko oviro in polno parkiranih starih avtodomov. Parkiranje torej ni več problem, ostaja pa slab občitek, da si bo kak makaronar kaj premontiral na svojo garo.

Po tržaški obvoznici se povzpneva do Fernetičev, kjer ponovno ugotavljamo, da so mejne trgovine "na srečo" ob nedeljah zaprte. Mimo Sežane hitiva proti Ljublajni in malo pred Razdrtim dohitiva in prehitiva Vojca. V Razdrtem zavijeva levo v vetrovno Vipavsko dolino. Mudi se nama še do Ajdovščine, saj nas tam na črpalki že čaka vinar Peter Ferjančič z baloni Šardoneja.
Na Lomu se ustavim na WC-ju za avtodome, ki ga seveda nihče ni skidal, deluje le "pisoar", svašta. V Marche-ju kipuva obvezne kremne rezine in ugotoviva, da so kljub vsemu tiste z Marche-ja v Tepanjah boljše.
Neučakani Boštjan nas pričaka pred vrati doma in želi takojšenj sestanek glede prvomajskih počitnic in na veliko kombinira datume. Ne more pa sprevit dveh sobot skupaj. Vikend zaključiva po "morsko" Iz avtodoma privlečem konvekcijsko pečico in v zakurjeno položim za 25 minut dve polkilski oradici, ki sva jih ujela v  Leclercovi ribarnici na Rudniku.