Zjutraj se je razvedrilo, le še tu in tam je visel kak
oblak. Peljeva se še na zadnje kolesarjenje v Tisno in glej
ga, na parkingu kampa Jazina se "šverca" avtodomar Boštjan.
Midva s kolesi on pa zaradi speče družine kar z
avtodomom naredi premik na parkirišče v center Tisnega, kjer popijemo še
zadnjo skupno kavico.
Boštjan se nato še za nekaj dni namesti v kamp, seveda
pa so vse parcele zasedene in kar nujno je, da se mi spokamo ven.
Prvi red, kamp Jazina.
Naredimo še poslovilno fotko in zapuščava Jazino in
obljubim, da naju ta mesec ne bo več nazaj.
Obvezni postanek pri mami Mili ob cesti v Putičanjih,
kjer navadno kupimo še kako zelenjavo in predvsem vrečo čebulice čipole.
Nazadnje nam za male denarje porine še grmiček rožmarina, zraven stopi še gazda
in pove, da je služil vojsko v Ljubljani in tudi v Mariboru je že bil.
Potarna, da jim je narava letos že dvakrat uničila zelenjavni vrt in
da bo letos slaba letina.
Nadaljujeva po avtocesti do Maslenice (44 kun za odsek
od Pirovca). Za Velebitom se nabirajo oblaki, zato nama je ljubše
potovati po Jadranki.
Kar nekaj časa voziva za Švedskim dvoosnim avtodomom,
ki suvereno zapelje tudi v ozek tunel, kjer nima prednosti in šlo je na
milimetre, saj se je v tunel zapodil tudi nasproti vozeči domačin.
Okoli poldne se le oglasijo želodci in kaj ko bi še v
tretje poskusila v Sv. Juraju najti primerno restavracijo. Najdeva prostor za parkiranje, vendar ko izstopiva vsa vas smrdi po
razliti nafti. Narediva le krog med hišami in nadaljujeva v smeri Senja.
Pomislim na prijetno GRIL TERASO v kampu Sibinj, kjer
sicer še nisva jedla, vendar bi bilo najbrž prijetno sedeti in pomalicati
povsem ob plaži. Na recepciji se zmenim, da nam pustijo parkirati, v
kampu, kar
ni noben problem, nam omeni receptor. Mimo se pripelje na skuterju tudi
lastnik z brki, ki je podoben Ben-u (jees, nou)... in naju veselo
pozdravlja. Pa saj sva bila to do sedaj le trikrat...
Ko pa pregledava menu se nama zdi, da naju hočejo
oropati. Porcija lignjev je 100 kun plus 20 kun priloga.
Spijeva le malo pivce se poslovimo od sicer prazne
GRIL terase.
Pokukava še ali je najina parcela "di Santorini"
prosta, seveda ni, torej se vidimo septembra.
Kamp je precej poln in vse kaže da je tudi
voda topla, saj ljudje čofotajo. Pozornost pa vzbudi mali kanu za dva,
ki ga mimo prineseta Nemca, tip Panama P330-E. Ima privzdignjene sedeže
in če se ga kje dobi za primeren denar sem zainteresiran.
S še bolj krulečimi trebuhi se približava pogorišču
med Novim Vinodolskim in Selcami. Ceste so že odprte, precej pa smrdi. Ko zavijava v kamp opazim tudi delno
požgano drevesnico in vse kaže da je ravno tu ogenj prečkal magistralo.
V Selcah je vse po starem, tudi gneča je znatna,
dobiva zadnjo prosto mizo v Venusu. Včasih sva sem hodila na kosilo iz
Murterja, no tokrat iz Grčije.
Sicer so nekaj podražili in izločili solato iz
porcije, vendar je zadeva še vedno vrhunska in tudi vredna tega denarja,
v Sibinju bi dala skoraj dvakrat več.
Kupiva še kruh in burek v pekarni zadaj in glej ga
glej, mimo gre Borut in kar rine v nesrečo proti meni, čeprav ve, da se
bomo slikali in pristali na spletu. Pove še, da ugodno (sumim da
zastonj)dopustuje v
bližnjem apartmaju in me opozarja, da ga ne bi slučajno objavil na Twiterju, ma kak twiter, sem rekel, sploh ga ne
uporabljam.
Po 18 dneh, do sedaj je bil to
najdaljši dopust, prihajava domov. Med Livoldom in Kočevjem naletiva na
več semaforjev na tako kratki razdalji, kot sva jih na vsej poti in še eni vozijo kar po levi,
hehe.
V Kočevju dežuje, zunaj je 20 stopinj, no lepo, take
dobrodošlice pa še ne.
Števec pred hišo se ustavi pri 3910 km.
Povzetek je še v delu, pritisni F5, morda je že kaj
novega...
Startala sva v soboto 7.7.2012
in tri dni počivala na Murterju, v torek 10.7.2012 se nam je pridružil
Boštjan in prek Međugorja in Mostarja smo prispeli v Sarajevo v kamp na
Iliđi in se potepali po nočnem Sarajevu. Naslednji dan smo nadaljevali
prek Pal in mimo Goraždov ter Višegrada v Srbijo. Ustavili smo se na
Mokri gori, Šarganska osmica in Drven gradu ter mimo Čačka in Kraljeva
zapeljali na avtocesto proti Nišu in prespali v Leskovcu pred gostiščem
Gurman. Šestega dne v četrtek smo nadaljevali prek Makedonije v Grčijo
in se nastanili na prvem prstu pod Solunom v kampu Ouzoni beach in
ostali dva dni. Nato smo v soboto 8. dne nadaljevali prek celinske
Grčije k Jonskemu morju. Vmes smo s ogledali še Meteoro in ob sončnem
zahodu prispeli na Lefkado in prespali na nasipu pred mestom. V nedeljo
smo se premaknili na znano plažo Porto Katsiki na jugo zahodu Lefkade in
ostali en dan. Nato smo si en dan ogledovali vzhodno obalo Lefkade in
spali na parkirišču plaže Pefkouila beach severo-zahodno. V torek
enajstega dne smo potovali proti Albaniji in spali na parkirišču v vasi
Sagiada. 12. dan smo prestopili mejo z Albanijo in se po obalni cesti
premikali na sever proti kampu Kavaja, kjer smo prespali. Sledi premik
mimo Tirane in Skadra v Črno Goro trinajstega dne, ko smo prispeli v
Ulcinj in prespali v kampu Safari beach. Tudi tu nismo zdržali več kot
en dan in se štirinajstega dne v petek 20.7.2012 premaknili v kamp JAZ
pri Budvi. Naslednji dan smo prestopili mejo in spali v kampu Solitudo v
Dubrovniku. Boštjan je nato kampiral v Prapratnu na Pelješcu, midva pa
na Makarski rivieri v kampu Uvala borova. Boštjan je sedemnajstega dne v
ponedeljek naredil premik v avtokamp Dole - Živogošče, midva pa na
Murter v Kosirino, v sredo zjutraj pa smo se v Jazini spet dobili z
Boštjanom. Midva sva se odpeljala proti domu, Boštjan pa je ostal do
konca tedna v Jazini.
19. dan - sreda, 25.7.2012
Murter - Selce - Kočevje
19. dan - sreda, 25.7.2012
Murter - Selce - Kočevje
