Domov Potepanja  Dogodki Avtokampi Kamere
Prejšnji dan 12. dan - sreda, 18.7.2012  Naslednji dan 

Sagiada (GRČIJA) - Sarande - Himare - Vlore - Fier - Kavaje (ALBANIJA)

1. dan sobota 7.7.2012 2. dan nedelja 8.7.2012 3. dan ponedeljek 9.7.2012 4. dan torek 10.7.2012 5. dan sreda 11.7.2012
6. dan četrtek 12.7.2012 7. dan petek 3.7.2012 8. dan sobota 14.7.2012 9. dan nedelja 15.7.2012 10. dan ponedeljek 16.7.2012
11. dan torek 17.7.2012 12. dan sreda 18.7.2012 13. dan četrtek 19.7.2012 14. dan petek 20.7.2012 15. dan sobota 21.7.2012
16. dan nedelja 22.7.2012 17. dan ponedeljek 23.7.2012 18. dan torek 24.7.2012 19. dan sreda 25.7.2012 20. dan četrtek 26.7.2012
Danes je dan D, zapuščamo Grčijo in nadaljujemo proti severu skozi Albanijo, po vseh možnih informacijah precej nepredvidljivo deželo orlov. Cilj nam je doseči kamp pri kraju Kavaje, nedaleč od Tirane, navigacije nam obljubljajo okoli 240 km obmorske poti tudi čez več kot 1000 m visok prelaz.

 

Včeraj se je večer spet zaključil neplansko, saj smo bežali z divjega parkirišča in se namestili poleg policijske postaje v kraju Sagiada, morda 5 km pred mejo z Albanijo. Ko sem snel slike z Boštjanovega mobilca, sem opazil, da se je odločil celo prigurtnati vrata z vrvijo skupaj in naredil je celo lepo mašno, hehe. Noč je tu minila mirno, vročina je bila sicer neznosna, kljub odprtim oknom. Zjutraj so galamo delali ribiči že okoli pete ure, parkirišče pa se je do jutra povsem izpraznilo.
Danes s cmokom v grlu bodrimo eden drugega, češ saj ne bo nič hudega in malo po osmi uri zjutraj se postavimo v vrsto pred grškimi mejnimi organi. Malo čakamo, potem pa le vidimo, da vsi zapuščajo vozila z dokumenti v rokah in se hodijo kazat na okenca k policistu in potem še k cariniku. Morda smo se tu zamudili 15 minut in bili smo rešeni prvih muk. S telečjimi nogami se približamo še albanskim mejnim organom. Začuda je tu situacija bolj podobna evropskim, policist sedi v hiški in pregleduje potne liste. Opravimo mimogrede, carinik pa nam le zamahne z roko.

Speljemo v Albanijo.

Ustavim še pri prvi tabli s karto Albanije, ki sem jo potem videl še kar nekajkrat. Namen imamo po levi strani do Butrinta in nato s splavom prek reke ter naprej do Sarande. Zgodi pa se, da zgrešimo odcep za Butrint in vozimo po bolj tanki, desni cesti proti Sarande, ki pa je nova in lepo speljana med neštetimi bunkerji.
Ustavimo se v prvi vasici, kjer zagledam banko in bankomat. Z Dolores stopiva ven, Boštjan pa še ne zapušča varnega vozila. Na bankomatu je možno dvigniti denar le z VISO, v banki pa gospa pove, da nimajo LEK-ov, ker denarja danes še niso pripeljali iz Tirane. Vozimo naprej in srečujemo vozila, ki vozijo po sredini ceste, tako da nikoli ne veš kaj se bo zgodilo.
Nova cesta proti Sarande se kmalu konča v prahu, ki ga je kar nekaj km, vse do križišča, kjer zavijemo levo v Sarande, desno pa bi se povzpeli prek prelaza v zgodovinsko mesto Gjirokaster, rojstno mesto bivšega predsednika Enverja Hodže, ki si ga bomo prihranili za naslednjič. Ne moreš verjet, tudi ljudje hodijo po sredini ceste.
Predmestje Sarande, ne vem kaj naj si mislim, zgleda bolj naselje romov. Pred samim vstopom v mesto Sarande je cesta obupna in premetava nas levo in desno iz luknje v luknjo. Malo pred tem smo peljali tudi prek novejšega mosta, kjer so manjkali pol metra široki pokrovi diletacije med kopnim in mostom.
Ker me je navigacija najprej vlekla skozi celinsko Albanijo proti Tirani, sem vstavil vmesne točke. Napaka, najprej me je vleklo kar v center Sarande, kjer smo se kako uro prebijali po ozkih ulicah in komaj splezali ven nazaj na hrib in našli odcep za mesto Vlore. Kmalu srečujemo ob cesti...
Vmes je videti tudi precej podrte infrastrukture, kot bi bila tu pred kratkim vojna, morda pa je to res še od druge svetovne vojne. Po nekaj urah mukotrpne vožnje le najdemo zaliv s plažo, kjer lahko pozajtrkujemo. Boštjan naroči k nam kavo prek CB-ja in pričakuje dostavo skozi okno sekreta, ki je najmanjše in tako najbolj varno. Sporočim mu, naj prinese skodelico in fant pošlje v izvidnico Dolores, sam pa je še vedno zaprt za zavesami in zaklenjen v vozilu. Vendar ga vseeno zanimajo bunkerji, zato se skulira in prileze ven s fotoaparatom.
Prebijemo se skozi mesto Himare, kjer le najdemo banko in bankomat, ki požira tudi maestro kartice, vendar nas varnostnik opozori, da bankomat ne dela, zato zamenjamo nekaj EUR v LEKE kar na šalterju Raifaisen banke. Za 50 EUR dobim po kurzu (1 EUR = 134,50 LEK) 6.725 LEKOV.

Gornja slika pa je ravno pred stavbo banke malo naprej levo.

Skozi Himare nadaljujemo proti Vlore. Skozi mesta so ceste precej ozke.
Obcestne črpalke za gorivo so precej različnih izvedb. Pričnemo vzpon na prelaz prek 1000 m nadmorske in odpirajo se prelepi razgledi, na cesti pa seveda koze.
Vzpon za tri tonske gajbe je naporen, kljub temu je to edina možna pot ob morju. Na vrhu se ustavimo na razgledni točki na okoli 930 m. Mimo pripeljeta tudi motorista s CE registrsko.
Na oni strani prelaza je pokrajna bolj gozdnata, cesta pa podobna, kot bi se spuščal v Kotor iz Njegošev. Ob cesti je veliko čebeljnjakov in tudi prodajalcev medu in medenih izdelkov. Na tem delu je veliko na pogled prijetnih in senčnih restavracij, cesta pa precej strma in menim, da bi s te strani prišel gor precej težje, posebej serpentine zgledajo gladke in mastne.
Nižje je gozda spet manj, pa tudi ceste ponekod kar zmanjka. V dolini se začne turizem, Albanci nas vabijo v svoje lokale.
Da so res ponekod odprti jaški sredi cest se prepričamo na lastne oči. Na srečo je nekomu že odletela guma, ko je zapeljal v jašek in le-ta je ostala tam, da drugi vidijo oviro na cesti. Tako pa se prevažajo hladilniki, pač imajo vsi limuzine, večinoma ukradene "mečke"
Kaj se lahko zgodi, če zapelješ v odprt jašek....  
Vlore je veliko mesto, precej turistično in kar urejeno, seveda pa je kamikaz na cesti vse polno.  
Nikoli ne veš kdo bo pripeljal naproti, cestnih oznak ni, ležeči policaji so neoznačeni. Vlore
Iz Vlore nas navigacija vodi po precej slabi cesti proti Fier, vendar vidimo, da se gibamo v smeri Tirane in da vzporedno teče avtocesta. Komaj najdemo vstop na avtocesto, ki je kar v redu, sicer je polovička ceste v nasprotno smer še v delu in zato zaprta.
Iščemo smer Drač, na poti pred Dračom so Kavaje, kjer moramo najti še prenočišče v kampu Pa emer. Skoraj vse obcestne hiše in tudi bloki imajo na strehah (večinoma streh itak ni) rezervoarje z vodo. Razmišljam ali gre le za kolektorje za toplo vodo ali pa tudi za zalogo sveže vode na višini, ki zagotavlja prosti pad.
Po avtocesti se vozijo in hodijo vsi in v vseh smereh. Ob avtocesti domačini ličkajo koruzo in jo sproti pečejo kar na polenu, ki tli, če zagori preveč, ga ugasnejo z vodo.
To pa je avtocesta DRAČ - TIRANA v gradnji, ki pa je že opremljena s pravimi smerokazi. Zanimivo, piše JA AVTOSTOP, kar da vedeti, da pri njih pomeni JA = NE. Zdaj se pa pejt menit z njimi... Zožitve na avtocesti in prehodi na sosednje pasove so povsem neoznačeni in anarhija je na najvišjem nivoju.

 

Malo pred Kavaje nadaljujemo kar po avtocesti, saj nam je Denis iz Ajdovščine v Grčiji omenil, da lahko brez težav zavijemo na levo z avtoceste. Največji problem se nam je zgodil malo pred izvozom za kamp pri Kavaje. Nadvoz je bil v delu in pod njim ni bilo asfalta, rob pa cca 30 centimetrski. Pred menoj sem videl, da se kamion kobili desno okoli po kupih peska, sam pa ustavim. Za nami se ustavi Boštjan in promet na avtocesti se ustavi. Nasproti pa se tudi nabijejo vozila in celo po moji strani tudi policisti. Nenkako uspemo za meter narediti premik v rikverc in naredimo obvoz prek kupov peska desno.
Vmes so seveda tudi lepe drevesnice... Vesna grmički!!! Od nadvoza, ki sem ga omenil zgoraj je bila avtocesta v takem stanju.
Akrobacije, ki smo jih počeli ob zapuščanju avtoceste nismo uspeli slikati. Prehod na levi avtocestni pas in naprej po vaški poti ni bil mogoč vsepovsod ampak le tam, kjer je bil kanal nasut s šodrom. Končno še kakih 10 km in kamp PA EMER na obzorju.
Nadstreški so visoki le cca 3,2 m, tako da je Boštjan zapel s kovčkom. Da smo ga sprevili ven, smo se vsi obesili na lojtro. Potem pa je le spustil zračne blazine in brez težav parkiral.

Gre namreč za novo pridobitev MkLojzka, zračne blazine na zadnji osi s komando iz kabine (za spuščenje). Za dviganje pa je potrebno ročno pumpati ali imeti s seboj kompresor, ki ga je tudi imel s seboj, vendar mu je v enem od ovinkov padel iz prtljažnika, ki se je samodejno odprl.

Končno sonček, morje. Z Boštjanom se greva prijavit. Mladi Leonardo nam razlaga, da moramo ostati dva dni ali pa naj se spokamo ven izpod nadstreškov v šikaro tam zadaj. Boštjan odločno zavrne to varianto in še malo pocepeta. Ata zraven pa nas je malo razumel (gastarbajter v SLO) in rekel, da lahko ostanemo kolikor pač želimo. Boštjan še omeni Jugoslavijo in maršala TITA in ata, lastnik kampa se je skoraj razjokal od sreče.
Za kamping plačamo po 18 EUR na noč oz. 2500 LEK-ov. Večerni sprehod po promenadi kampa do t.i. Florida beach.
Domen poskuša v vodo, vendar se bojimo da bi se zastrupil. Voda je kava barve, trave pa vse polno. V vodo ne gremo!!! Vzdušje v kampu je kar v redu, tudi sanitarije so na nivoju, prav tako tuši in topla voda.
Mimo pride še albanska družina s karjolo polno svežega sadja in zelenjave, (vuoće in puovrće).

Nakupimo nekaj zelenjave, melono, paradižnik, slive in breskve in za vse skupaj plačamo 450 LEK - 3,5 EUR cca.

Dolores najprej branjevko odslovi, ker ji je zmanjkalo denarja oz. ji ga Boštjan še ni vrnil, vendar se le-on kmalu pojavi na prizorišču in ko veliki boos plača 400 lekov za pol karjole svežih dobrot z albanskega vrta.

Počakamo še lep sončni zahod in povečerjamo v prvem redu. Ozračje se je kar ohladilo in kaže, da se bo končno fino spalo. Malo tudi pihlja, in zmerno valuje, tako da je valove lepo slišati v posteljo.

12. dan - sreda, 18.7.2012  

Sagiada (GRČIJA) - Sarande - Himare - Vlore - Fier - Kavaje (ALBANIJA)

1. dan sobota 7.7.2012 2. dan nedelja 8.7.2012 3. dan ponedeljek 9.7.2012 4. dan torek 10.7.2012 5. dan sreda 11.7.2012
6. dan četrtek 12.7.2012 7. dan petek 3.7.2012 8. dan sobota 14.7.2012 9. dan nedelja 15.7.2012 10. dan ponedeljek 16.7.2012
11. dan torek 17.7.2012 12. dan sreda 18.7.2012 13. dan četrtek 19.7.2012 14. dan petek 20.7.2012 15. dan sobota 21.7.2012
16. dan nedelja 22.7.2012 17. dan ponedeljek 23.7.2012 18. dan torek 24.7.2012 19. dan sreda 25.7.2012 20. dan četrtek 26.7.2012
Domov Potepanja  Dogodki Avtokampi Kamere