22.7.2011 23.7.2011 24.7.2011 25.7.2011 26.7.2011 27.7.2011
28.7.2011 29.7.2011 30.7.2011 31.7.2011 1.8.2011 2.8.2011
3.8.2011 4.8.2011 5.8.2011 6.8.2011 7.8.2011  
Sreda, 27.7.2011 - Plužine - Nikšič - Podgorica -  Buljarica pri Petrovcu

prejšnji dan 26.7.2011

naslednji dan 28.7.2011

Za osvežitev strani stisni tipko F5
Zbudili smo se v kampu VRBNICA, 8 km od Plužin, sredi divjine, v kampu pa le mi in mlajši par iz Nikšiča, ki tu preživi poletje in sprejema morebitne goste, za kar imata zbitih nekaj apartmajev in postavljenih nekaj šotorov okoli lično urejenega bifeja.
Ko smo se torej včeraj namestili v kampu PIVA LAKE, lastnika ACO-ta v Plužinah, kamor nas je usmeril policist z meje, nas je Aco najprej hotel strpati na kos blatne viseče parcele, seveda brez kakršnekoli infrastrukture. Povedal je še, da bo kampiranje stalo 8 EUR za vsak AD in da časti še pijačo in ogled muzeja. Ko smo sedeli v njegovem muzeju (sobi, kjer živi in spi) smo se kmalu začeli spogledovati, vendar smo se ga po dveh šljivovicah le rešili in se premaknili k AD-jem pred sosednjo gostilno. Hotel sem mu še plačati, da ga zjutraj ne lovim, vendar je rekel, da je že v redu in da bo 8 Boštjanovih EUR dovolj za oba AD-ja.

Ko smo že v temi večerjali med AD-ji se je začela drama. Okoli nas so se na veliko začeli voziti, obračati in nas ogledovati sumljivi tipi. Boštjanu je snelo jermen, ko je tretjič zagledal v istem kombiju tipa z debelim trebuhom v rdeči majici, ki je buljil v naše avtodome. Zagrabila ga je paranoja in možgani so se mu začeli kisati. Imel je tudi čudno izbuljene neprespane in utrujene oči in tekal je okoli avtodoma in govoril, da on tukaj ne bo spal, ker se ne misli pustiti ČG mafiji ubiti in razkosati. Momljal je še o nekih organih, ki se dobro prodajajo itd...

Potem je le prišel iz lokala še zadnji gost in na poti domov je bil tudi kuhar, do katerega sem stopil in izvedel, da je Aco, ki se medtem ni več pojavil, čuden tip, ki sploh nima uradnega kampa. Če se ne počutite varno, se zapeljite 50 m višje pred lokal mojega kolega in tam prespite, je še rekel. Ali pa na parking hotela malo višje. Seveda smo potem iz ČG poročil izvedeli, da ravno v tem hotelu gladovno stavka 20 ljudi...

Boštjan je že kurblal, zmetal otroke, ženo in stole v AD in se zapeljal višje, vendar nas je od tam takoj nateral pijani kelner.

Od "nevemkje" se je v temi spet pojavil kuhar, zdaj tudi on že sumljiv in mi v vlogi jacka-razparača je svetoval premik v kamp na oni strani jezera, oddaljen cca 8 km. Tam da bomo imeli mir. Boštjanu se je medtem popolnoma skisalo in predlagal je, da raje vozimo celo noč in pobegnemo s teh zabačenih hribov, če bi mu še kaj oporekal, pa bi se itak odpeljal domov v Kočevje.

Kljub temu smo poskusili in vse se je srečno končalo. Nočitev pa nas je stalo 8 EUR za ACO-ta in še 10 EUR v kamp v kampu VRBNICA, seveda za oba AD-ja.

Posledice nočnega bežanja iz "civiliziranih" Plužin so bile vidne na ukrepih pred spanjem, seveda so bili vklopljeni vsi možni alarmi in video nadzor vhodnih vrat.
Ko smo bežali iz Plužin, Boštjan niti ni uspel pospravit stole na svoje mesto ampak jih je le vrgel v avto na sovozniški sedež in gas. Tu se konča Pivsko jezero v smeri kampa Vrbnica. Najbrž tu priteče potoček Vrbica v jezero. Problem je vodostaj jezera, ki so ga novi lastniki elektrarne znižali za 20 m in tako uničili turizem na jezeru, elektriko pa prodali sosednji Srbiji. Če je vodostaj normalen, se jezero razlije povsem do kampa Vrbnica in goste lahko s čolnom vozijo do jezu, kjer je elektrarna.
20 m nižja gladina praktično onemogoča pristajanje turističnim ladjicam. Plužine zapuščamo s cmokom v grlu, vendar glavno da smo živi, na bližnji črpalki napolnim EURO DIESEL in črpalkar me vpraša kako je v Ljubljani in ali je tam še trgovina ONA-ON. Seveda je, mu rečem, on pa vem, vem in za hec spusti še nekaj slovenskih kletvic v stilu tristo kosmatih in porka madona kosmata.
Dvignemo se iz cca 700 m nadmorske višine po strmi, ozki in serpentinasti cesti na planoto na višini med 1500 in 1900 m med planšarje. Boštjan se ustavi pri košarkaškem igrišču na ozki cesti sredi nacionalnega parka Durmitor in začne razlagat, da se spomni oddaje BIG FATHER, ko da so tu mulci špilali košarko in kako jim je žoga pobegnila v dolino.

Iz Plužin do Žabljaka nam navigacija obljublja dobrih 40 km, od tega cca 30 km takšne ceste, kjer je srečevanje kar težavno.
Ustavimo se pri enem od planšarjev in gazdarica nam proda ovčji sir, ki ne smrdi po ovcah. Vsaj na začetku ni, potem pa je. Malo nam je bilo sumljivo, da smo ga za degustacijo dobili takoj, ko pa smo naročili vsak svoj kg, pa je pol ure ni bilo iz "kašče". Najbrž ga je imela zakopanega globoko pod zemljo in ga ni takoj našla. Ali pa je imela skopan rov v kakšno bližnjo hladilnico v dolini. Sredi parka naletimo celo na BUS, le kako je prilezel sem... Boštjan takoj pogleda ali je "Mile".
V dolini ugledamo posledice neuspelega srečanja na tej cesti... Vozimo med čredami ovc in marsikdaj se nočejo niti umakniti.
Končno Sedlo, najvišja cestna točka preko 1900 m. Za več kot 3 tonski AD je to kar podvig, tako zaradi sopihajočega motorja, velike višine in avtobusne širine, kot zaradi cvilečih zavor. Pod sedlom bife s staro YU zastavo, le katera je to bila?
   
   
Pripeljemo v dolino, ki je na višini okoli 1400 m. Iščemo obljubljeno novo cesto, ki naj bi jo zgradili lansko leto med Žabljakom in Šavnikom.
Končno prava široka cesta, zapeljemo se v Žabljak, ki je menda najvišje ležeče mesto v Evropi na višini preko 1400 m nad morjem. Žabljak malo spominja na Kranjsko Goro, menim celo, da jo prekaša, saj je tu mir in ni Italjanov.
Vse je lepo urejeno in v bližini množica znamenitosti in atrakcij. Peš se odpravimo do Črnega jezera, gre za dvojno jezero v obliki osmice in je od Žabljaka oddaljeno cca 2 km, od tega je treba kilometer po lepo urejeni peš poti.
Pri Črnem jezeru na Žabljaku.
Znameniti most in tudi še kaj drugega si moramo pustiti za naslednji obisk...
  Zapuščamo Nacionalni park Žabljak.
Po dobrih dveh urah spusta iz Žabljaka preko Nikšiča in Podgorice končno ugledamo obalo Črne Gore. Zapeljemo v preverjen kamp Maslina - Buljarica in takoj v vodo...
Brunčki v morju, seveda je ata že odšel na Nikšičko... Kamp Maslina ima najboljše sanitarije v ČG, pa še brezplačen Wi-FI.
Sreda, 27.7.2011 - Plužine - Nikšič - Podgorica - Budva

prejšnji dan 26.7.2011

naslednji dan 28.7.2011

22.7.2011 23.7.2011 24.7.2011 25.7.2011 26.7.2011 27.7.2011
28.7.2011 29.7.2011 30.7.2011 31.7.2011 1.8.2011 2.8.2011
3.8.2011 4.8.2011 5.8.2011 6.8.2011 7.8.2011