Istra 18.2.2011 - 20.2.2011

DOMOV POTEPANJA

Zadnja posodobitev 19.02.2011 20:28, za osvežitev pritisni še tipko F5

Po smučanju sva komaj čakala topel vikend za martinčkanje ob morju. Vremenska napoved vsaj za soboto obeta sončno s pomladnimi temperaturami.

V Kočevju imamo "Sibirsko" vreme že od konca oktobra... Poleg snega je tudi oblačno in precej hladno tudi v Kostelski dolini, skozi katero se tokrat premikava v toplejše kraje.
Neverjetno, ura je pozno popoldanska in kmalu za zadnjimi tuneli na avtocesti Zagreb-Rijeka se poslovimo od oblakov in mraza... Nadaljujeva skozi Učko proti Puli, kjer se obeta za jutri najstabilnejše vreme s temperaturami okoli 15 stopinj.
Po dveh urah in pol brez postanka zapeljeva pred menda odprt kamp PUNTIŽELA, 6 km severno od Pulja. Vendar je recepcija že zaprta, rampa pa spuščena. Možen je osebni prehod, ki ga na veliko koristijo tudi dnevni obiskovalci, v večini pasji sprehajalci, ki tja vodijo svoje najboljše prijatelje na veliko potrebo... Tako je pač videti, ko si ogledujeva prazen kamp in previdno stopava med kupi dreka... Nekje sem sicer že zasledil komentar, da se je tega kampa bolje izognit, vendar sva zaradi bližine Pule, kljub vsemu poskusila. Spravila sva se nazaj na "Istarski ipsilon", sicer še malo pomišljava ali naj poskusiva obiskati tudi celo leto odprt kamp SAN POLO, v Balah, vendar sva se raje odločila za dodatno uro vožnje in v temi po 280 km parkirala pred Izolsko ladjedelnico, kjer je mirno spanje zagotovljeno.
Zvečer sva bila sicer sama, zjutraj pa sva le imela družbo. V lepem sončnem vremenu sva se odpeljala najprej na slikanje nad Izolo in se mimo Salinere povzpela prek hriba v Fijeso.
Tu sva si ogledala nekaj prijetnih mest za zimsko kampiranje, kampi so pač zaprti. Parkirala sva v pri jezeru in se peš odpravila v Piran po lepo urejeni peš poti. Nočna burja je oslabela in na soncu je bilo zelo prijetno.
Ko sva se ob cerkvi spuščala v Piran sem se spomnil, da sva se tu nazadnje videla z bratrančkom (preleti sliko z miško) in nisem mogel mimo tega, da njegovi Vesni ne pošljem en MMS... Na Tartinijevem trgu sva naletela na ostanke skuterja. Očitno ni vžgal in nekdo mu je potem pomagal z vžigalico...
Po nabavi nebeškega krofa (v slaščičarni 20 m pred vhodom na Tartinijev trg, je boljši od tistega pri Leopoldu - Murter) in ostale špecerije (večerja je najboljša doma), sva se prek hriba vrnila v Fijeso in nadaljevala proti Luciji. V trgovini sva srečala Tatjano, teto Matjaževe Vesne in ob klepetu smo izvedeli, da danes potujejo na počitnice z Matjažem in ravno takrat je priletel še Vesnin MMS direktno z Vršiča, prek katerega so se Kočevci prebijali v Bovec. Glede na poletna oblačila najbrž ni bilo potrebno montirati verig na avto...
Mi2 pa sva se mimo Lucijskega kampa povzpela na parkirišče pred Forma vivo, si ogledala precej... ... neobljudeno razstavo kamnitih skulptur, starih tudi 50 let in se spustila po poti v zaliv...
... Sečoveljskih solin,  mimo vrta kaktusov ter nazaj okoli rta k avtodomu. Zdaj pa je na vrsti še plaža in odločiva se za Mesečev zaliv. Seveda je v Strunjanskem zalivu precej težko parkirati.
Z malo trme in korajže se najde rešitev in parkirala sva na "kr enem" prostoru. Vesna je bila sicer odločno proti, ker so naju kuharji bližnjega hotela (so kadili zunaj) nekaj čudno gledali. Nisem se pustil znervirati in kmalu sva se vzpenjala proti Križu nad Strunjanom in se po strmi poti spustila v osončen Mesečev zaliv.
Plimovanje je bilo danes ekstremno, zjutraj je skoraj zalivalo Tartinijev trg, zdaj pa je bila Mesečeva plaža široka skoraj 20 metrov in dagnje bi lahko z lopato metal v karjolo... Sončni zahod sva okoli 17. ure pričakala na pomolu Strunjanske plaže ob Tartinijevi vili ob zravilišču.