Po olivno olje v Krkavče, makarone v Italijo, kolesarit od Izole do Portoroža in v Predjamski grad 20 - 21.11.2010

zadnja posodobitev 21.11.2010 23:13,  za osvežitev pritisni še tipko F5

DOMOV

POTEPANJA

 
Da se 20. novembra odpraviš na morje se ti najbrž kisajo možgani ali pa je v ozadju tehten razlog, kot je npr. nakup italijanske špecerije onstran meje in pa seveda... ... čas obiranja oljk, seveda mi vzamemo le olje. Tokrat se v Krkavče prvič vzpenjava z avtodomom. Vesna seveda zavija z očmi in je že zdaj panična, ko omenim, da se bom spustil kar pred oljarno, saj imajo krožno pot.
V torkli Ternav je precej živahno, šef nama omeni, da je obiranje in mletje oljk na vrhuncu. Tudi kupcev je kar nekaj, tako da čakava v vrsti ob kozarčku refoška, degustirava pa še oljke v slanici.
Šefici naročim letošnjo količino "Belice" in med tem, ko ona toči zeleno tekočino v plastenke, mi2 pomakava kruh v sveže stisnjeno olje. Avtodom sva vseeno pustila na vrh klanca, sicer bi zaradi višine 3,1 m šlo skozi krožni nadstrešek pred oljarno, seveda pa ja nadstrešek ves zaparkiran z domačini, ki so prišli mlet in zasut z zaboji oljk.
Po slabi uri zaključiva nakup in se podava v dolino proti morju na parkirišče pri ... ...Izolski ladjedelnici.
Imava nekaj domače družbe, na uradnem 100 m oddaljenem parkingu za AD-je pa stojita poleg domače še dve "Laški" gajbi. Osedlava konje in se odpraviva za nosom.
Skozi Izolo mimo krožišča zavijeva ob morju proti Marini, kjer opaziva, da na veliko rušijo Delamaris. Nadaljujeva skozi Simonov zaliv do plaže pod Belvederjem, kjer se povzpneva mimo podrtega lokala in prek parkirišča na vrh v kamp Belveder. Nadaljujeva skozi kamp proti Strunjanu. Hribček je bil znaten in grizla sva kolena, prav tako pa je bila tudi strmina proti strunjanskim solinam za past na čelo.
V Kampu Strunjan zavijeva na kolesarsko pot pod magistralo in nadaljujeva proti tunelu... ... Valeta, kjer naju čaka 550 m lepo vzdrževanega in osvetljenega tunela na koncu katerega ...
naju čaka klopca za počitek, nato pa sva ... ... po nekaj ovinkih že v Portorožu. Nadaljujeva ob obali proti Piranu, kjer pa sledi nepričakovano srečanje...
z Vesno in njeno teto iz Pirana. Seveda sledi še gasilska slika.
Ura se bliža četrti popoldan in do petih, ko bo najbrž trda tema, bi morala biti že doma v Izoli. Na Tartiniju se nama seveda nikamor ne mudi in mimo pride še Vesna, nato pa skupaj...
... zakoračimo v ozko ulico proti Piranski cerkvi in skoraj na vrhu iz hiše pogleda še bratranček Matjaž. Še ena družinska fotka...
... in še ena tako, potem pa še... ... ena.
Ura kar teče in ko se peljeva mimo table Portorož se že precej temni, midva pa brez luči. Mimo Belega križa in do Strunjana je še šlo, ko pa sva sopihala proti Izolskem tunelu pod Belvederjem, je Vesni že opletal jermen...
Končno tunel in vsaj v njem bo najbrž svetlo, saj je razsvetljen. Še spust v Izolo in zmaga je na naši strani, seveda pa je ura krepko čez peto popoldan in tema je kot v rogu. Le kje je mesec junij, ko smo tak čas še na plaži...
Plaža seveda ni daleč in naslednje jutro si privoščiva toplo morsko kopel v Morskem parku Bernardin. Dve urni vstop za 8 EUR je vsekakor posebno doživetje. Kljub nedelji sva v bazenih skoraj sama, res da je ura zgodnja, hm hm, nedelja in vstajanje ob 6:50...
Ob desetih zjutraj že zapuščava Bernardin. AD čaka na prepovedanem brezplačnem parkirišču, seveda pa nisva sama. Na plačljivo parkirišče, ki sicer sameva pa ne moreva zaradi višinske ovire, res prijazno.

Bo treba novega župana poklicat in mu povedat, kar mu gre.

Danes je nedelja, vračava se domov in v rokavu imam tri karte: "Kobilarna Lipica", "Postojnska jama in Predjamski grad" ali pa gostilna "Portus" in krožnik lignjev. Ker je takoj za Dekanskim tunelom in viaduktom Kastelec pričelo deževati, je Lipica odpadla kot knof od gat. Nadaljevala sva proti Postojni in pred jamo zavila na parkirišče, kjer nama je parkirni mojster povedal, da sva za 10 minut zamudila predzadnji vstop v jamo in da je naslednji ob 15. uri. Zato nadaljujeva do 10 km oddaljenega Predjamskega gradu.
Plačava stopnico v enaki višini kot za dve urni bazen v Portorožu in se z vodičem v "hrvaščini", kar sva opazila šele na podstrešju, odpraviva na oglede. Vodička Vesna pridno prebira prospekt, jaz pa ji po najboljših močeh prevajam... hehe
Z vrha gradu, že iz jame opazim naš AD v dolini. Ogledava si tudi jamski del dvorca, tako piše v vodiču... "dvorca", vlaga pa je taka, da sem kmal jetiko fasal.
Končno ena manj vlažna soba s precej nepospravljeno posteljo dolžine meterinpol. Zbiralnik vode ali pa čeber za umivanje, kdo bi vedel...
Pred jamo se ustaviva še pri precej stari lipi, kjer naj bi bil pokopan vitez Erazem Predjamski. Na parkirišču za buse imamo družbo, seveda "lahi".

S tem zaključiva dvodnevno potepanje po Slovenski Istri in bližnji okolici. Za ogled Postojnske jame, ki smo jo zadnjič videli na osnovnošolskem izletu v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja pa bova naročila lepše vreme, če seveda takrat ne bova kje na jugu...