Potepanje po Slovenski in Avstrijski Štajerski   24. - 26. septembera 2010

zadnja posodobitev 14.11.2010 21:50,  za osvežitev pritisni še tipko F5

DOMOV

POTEPANJA

 
 Da se "gre", pa tudi če padajo ošpičene prekle, torej v slabem vremenu se morda sliši noro, pa vendar sva prost deževen vikend izkoristila za iskanje omare za dnevno sobo, kar počneva že več kot leto dni. V Graško Kiko in Ikeo kot ponavadi potujeva prek Prlekije, kjer je prijetno in ugodno prenočevati pred Hotelom Bioterme in se namakati v topli vodi.
Po skoraj treh urah vožnje prek Ljubljane in Maribora vstopiva v bazenski kompleks šele ob 19. uri. Vesna sicer sprašuje ali se nama splača za dve uri, vendar naju receptorka preseneti, da je danes odpiralni čas podaljšan zaradi napovedane skupine do 23. ure.
Že kmalu po vstopu sva v bazenih ostala skoraj sama, ... ... skupina je očitno zamujala.
To je priljubljen Vesnin bazen, v katerem je voda ravno prav topla (najmrzlejša...) za plavanje. Tudi zunanji bazeni so povsem prazni in to je skoraj že kičasto.
Bazen zapuščava uro pred zapiranjem in skupine nisva dočakala, kar nama sicer čisto ustreza. Kaže, da sva le midva izkoristila dodatni dve uri kopanja.
Pri izhodu nama receptorka, kljub vsemu dobre volje in prijazna pove, da se je napovedana skupina zataknila pri večerji in da jih morda sploh ne bo... Že zvečer pa sem opazil minibus z našega konca Slovenije in kar sumim od kod je tale vesela družba, ki zamuja na nočno kopanje.
Po zajtrku se odpeljeva v uro odaljen Graz. Tokrat kupim avstrijsko vinjeto, saj mi je bilo lani dovolj opletnge po lokalnih cestah. V Kiki naletiva na prvo omaro v barvi bukve, ki je pogoj, vendar... ko se ji približamo nama cena da vedeti, da ne bo šlo... Tale cena pa že od daleč da slutiti, da bo omara Vesni všeč, pa še lučke so lepo svetile... In to je bilo vse, kar je bilo vredno ogleda. Vse druge omare so bile seveda "grde", pa tudi utrujenost je v popoldanskih urah naredila svoje.
Predrgnila sva še Ikeo (jaz sem šel le na hot-dog), Obi in Conrad ter se vrnila nazaj v Slovenijo. Časa je bilo še toliko, da sva vseeno poškilila še v Mariborski RUTAR.
V Rutarju naju je v roke dobila prijetna prodajalka Mirica Špiljak, ki je svoj posel opravila v pol ure. pokazala nama je nekaj bukovih omar in za konec pokazala še novi, ravno postavljen model omare, od katerega se Vesna ni več odtrgala in po skoraj dveh letih iskanja omare smo dočakali začetek konca. Vplačali smo akontacijo in do konca novembra naj bi omara prispela iz Nemčije. Ob povratku na vikend nočitev nas na parkirišču Bioterm  pričakajo trije SLO avtodomi. Danes parkiram malo bližje hotela v pričakovanju boljšega sprejema WIFI interneta.
Po obisku bazena, kjer je danes morda nekaj več kopalcev, vendar ne več kot 10 ali 20, pa še ti so v odhajanju, se v bazenski restavraciji dogovorimo za postrežbo večerje v avtodomu. Kuharica je še posebej navdušena, saj ji ne bo treba pomivati.

Receptorko na bazenu ob odhodu vprašam ali so včeraj le dočakali skupino. Seveda so prišli, pol ure pred enajsto, potem pa nadaljevali druženje do jutranjih ur v posebni sobi hotela. To mi je kar nekaj znano z naših sindikalnih izletov, hehe.

Nama postrežejo večerjo na pravih krožnikih, zavito v folijo in uslužbenci bazena in restavracije naju zaradi dežja zunaj celo pospremijo prek hotela in mimo recepcije ven k avtodomu.

A krožnike naj vam pa zjutraj pustim kar pred vrati na stopnicah ali kaj?...

Nedeljsko jutro na parkirišču BIOTERM. Tako se parkira v avtodomom prijazni Prlekiji, česar Ljubljančani še niso vzeli... V Mariboru naletiva na sumljivo visoko višinsko oviro 2,9 m Seveda se skozi njo brez pomisleka zapodim kljub dobrim 3,1 m.
Vesna ne verjame in ponudim ji meter, naj gre zmerit... hehe šala. Vračava se prek eksotične Suhe krajine, kjer je bila še prejšnji teden ornk poplava...
Na Vrbovcu preveriva ali polhar Boštjan že pripravlja tradicionalno polharijo, vendar je tu vse mrtvo. Pa še dežuje in to v Suhi krajini....
Sto in več let star Ribniški kozolec sameva. Bližnji kujalnik pa sveti kot za Božič in to sredi dneva, da ne rečem, da objekt nima niti vode, kaj šele elektriko... pa vendar varčne  "LED-ice" svetijo.
Boštjanov kujalnik v Vrbovcu. Tole pa je sosedova parcela...
Vse kaže, da sosed čaka, da bo možno graditi ali pa tud ne... ... hišo se da enostavno odpeljati na drugo lokacijo, npr, na morje... in tudi prek gozda...
Potepanje po Slovenski in Avstrijski Štjerski 240.  24. - 26. september 2010

zadnja posodobitev 14.11.2010 21:50,  za osvežitev pritisni še tipko F5

DOMOV

POTEPANJA