Kočevje Bihač Jajce Sarajevo....20. - 29. avgust 2010

zadnja posodobitev 22.08.2010 06:34,  za osvežitev pritisni še tipko F5

DOMOV

POTEPANJA

NASLEDNJI DAN
Petek 20.8.2010
Tokrat imava v planu okusit nekaj več Bosne in ne le Mostar ali Međugorje, kamor ponavadi skočiva iz obale le zaradi čevapov. Vzela si bova vsaj tri ali štiri dni in se na Murter odpravila prek Sarajeva. Ko sva pred dvemi leti potovala prek Karlovca in Knina na jug Dalmacije sem v Slunju z viadukta opazil nekaj zanimivih slapov in tokrat sem si zadal, da se bova ustavila na tem mestu in si zadevo ogledala. Po planu pa imava še pred nočjo zakoličiti parcelo Avtokampa Plivsko Jezero - Jajce, ki je po informacijah z interneta najboljši kamp v BiH.
Plivsko Jezero bova dosegla po kakih petih urah vožnje prek Vinice in Karlovca po stari cesti A1 "prema Splitu" in razdalji, ki jo ponavadi premagava do Tisna, se pravi dobrih 300 km. Jajce je oddaljeno od kampa nekaj malega, menda ne več kot 5 km. Ravno prav za jutranje kolesarjenje.
Nekaj dni pred letošnjim avgustovskim tednom dopusta, namenjenim bolj potepanju, kot poležavanju na plaži... ...praznujemo Tomažev rojstni dan. Torta je seveda odlična čokoladna izpod rok naše najboljše kuharice oz. slaščičarke in piškotarke mame Vesne.
V petek popoldne pa se le odpraviva proti Beli Krajini. V Mozlju se ustaviva in na pokopališču prižgeva svečko... ... mojim starim staršem in teti, ki tu počivajo od 60 oz 80. tih let prejšnjega stoletja. Spomenik pa je bil po štirih desetletjih deležen prenove.
Po prestopu meje v Vinici nadaljujeva proti Karlovcu po stari magistrali in nato desno proti Slunju oz. Splitu. V Slunju sem spet zamudil izhod na ozko cesto, ki vodi do vasice ob slapovih, zato sem obrnil in ponovil vajo.
Parkirava na prvem praznem parkirišču in se peš spustiva do mostu prek reke Korane. Ugotovim, da to sploh še ni Slunj ampak se kraj imenuje Rastoke in da so tu slapovi reke Slunjčice, ki izvira 5 km nižje na 240 m nadmorske višine in se ravno tu prek prelepih in številnih slapov izliva v reko Korano. Vesni še omenim, da bi se lahko spustil povsem pod viadukt in prečkal leseno-železen razpadajoč most prek Korane, vendar da smo 300 kg pretežki. Jaz sem sicer za to, da probamo, ona pa me sprašuje ali bi se rad skupaj z mostom znašel v reki. No dobr pol pa ne.
Takoj za mostom v Rastokah naletiva na prijeten lokalček CAFFE BAR PODVODNA OVCA s še prijetnejšimi cenami. Kar je o zadnji "pub" za naslenjih 240 km seveda ne ostaneva ravnodušna. Prijetne cene pa je lepo videti na cenikih spodaj.
Info tabla pred mostom v Rastokah. Vesni grem že na živce, ker še kar poskakujem po mostu in preverjam ali res drži le 3 tone, ne pusti pa mi, da bi se šel malo z avtodomom vozit po njem. Na koncu le ugotoviva, da bi morda šlo, če nje ne bi bilo v avtu... seveda šala in kmal bi me počla okol ušes.
Kraji so novi in Vesna si med hiše ne upa, češ da se ne sme in kaj bodo pa rekli. Tudi meni se ne da pregovarjat z domačini, ki skoraj vsi oddajajo sobe, je pa levi breg Korane ob Slunjčici precej nedostopen in zagrajen. Sokolje oko skozi bukova očala pa zapazi, da turisti z EU tablicami le slikajo in se potikajo okoli hiš, medtem ko domače govoreči primerki nosijo neke vreče k avtom. Zakorakam še enkrat nazaj do hiše, ki je videti kot mlin in ven se pokaže mama Kata. Takoj sva na "ti" in povem ji, da ji je ime tako kot moji službeni kolegici. Ona pa, da ima moko, ki jo tudi prodaja in da k njej trumamo hodijo Slovenci po moko. Vzamem tri vrečke po dve kile in sicer koruzno moko za žgance, mešano moko iz 5.ih žit, koruza, ječmen, rž, pšenica in proso ter navadno pšenično moko, seveda neprečiščeno ali po njihovo integralno. Vesni sem že za zvečer obljubil koruzne žgance, le še zelje in klobaso morava kupiti.
Vesna, kot mlinarjeva hči v naročju pa 6 kg moke. Gospa Kata - vdova mlinarica je še povedala, da je imela z možem pred vojno desetine mlinov, zdaj pa ima le ta mlin in da v glavnem dela za davke, majku jim požrešno. Kamne za mlin pa je kupila v Kranju in da so najboljši na svetu. Slapovi Slunjčice v Rastokah so res vredni ogleda, vzeti pa bi si morala vsaj uro ali dve in se sprehodit ob reki Korani levo in desno. Višje sva opazila lepo kopališče, v vodi pa polno mularije.
Ker se nama vseeno malček mudi, se po uri počitka odpraviva naprej. Ker se moram spraviti nazaj na Ličko magistralo moram nekako obrnit in kje drugje kot na že večkrat omenjenem mostu.
Vesna ostane za vsak slučaj zunaj, jaz pa vseeno zapeljam s kolesi na gnile deske in malo nažigam po gasu. Še zadnja fotka, obračanje je uspelo in tudi most je zdržal.
Malo pred Plitvicami naju smerokazi usmerijo proti Bihaču in mejnem prehodu z Bosno. Vstopava v Federacijo BiH in na meji spet scene. Najprej pozabim, kam sem vtaknil osebne izkaznice, nakar kar zagrabim dve kartici iz denarnice in jih ponudim cariniku. Ne vem zakaj je bil najprej carinik, vendar se mi je zdelo, da smo pri prvem šalterju opravili s Hrvaško mejno kontrolo, saj se pri naslednjem okencu pojavi Bosanski policist. Ponudim še njemu osebne izkaznice. Opazim, da je z Vesno hitro opravil in da se ukvarja z mojo kartico. Na koncu reče, ko mu le uspe prebrati ime z moje zguljene zdravstvene izkaznice:" Igore ta lična karta ti može služiti samo ako ideš u kliniku". V redu, sem rekel in že našel prav dokument, medtem pa si je on že začel ogledovati kuču na kotačima in koliko da stane ovo čudo v Sloveniji? Na koncu sprašuje ali sem AD pripravljen zamenjati za leseno hišo, ki jo ima on na izviru Une čisto ob vodi. Prav, sem mu rekel, vendar za nazaj grede, hehe. Pred Bihačem naletiva na "Mirko-ta" in velike reklame za 10 najljubših TUŠ izdelkov... Seveda tu piše:"deset najdražjih"
V Bihači nadaljujeva proti Sarajevu. Ker sumim, da zvečer ne bo odprta nobena čevapđinica v kampu si ogledujem vsako mesnico, kjer bi morda lahko kupil nekaj bosanskih čevapov in jih sam spekel.
Cesta po Bosni med Bihačem in Ključem v Federaciji BiH je res odlična z mnogo ravnic, kjer je sicer ob dovoljenih 80 km/h možno lepo voziti 100 in čez. V Ključu se spet prebijamo skozi center, imajo semaforizirano križišče, vendar je semafor 100 m pred križiščem.
Takoj za mestom Ključ nas pozdravijo table v cirilici in napis Republika Srpska. Prek Mrkonjič grada tako voziva po srbskem kantonu, ki se konča na severnem delu Plivskega jezera. Narediva še nekaj že nočnih kilometrov ob jezeru in zavijeva v... ... dobro označen kamp ob Plivskem jezeru. Prijazen receptor najprej povpraša kako smo, na hitro uredi prijavo, pove, da naju bo nočenje stalo 14 EUR s taksami vred in že dvigne rampo. Kasneje sem se oglasil še enkrat pri njemu, saj ima kamp WIFI internet in geslo je seveda brezplačno.
V debeli temi parkirava na povsem raven del pri sanitarijah. Vse kaže da je kamp res na nivoju, le gostov ni videti. Tudi restavracija ob sanitarijah ne deluje, v kampu pa sem opazil le en kombi in 3 šotore. Imajo pa prek 100 parcel in če zdaj ni prometa, ko je še skoraj špica sezone ne vem kako je potem tu maja ali oktobra.
Potovanje po Bosni se je pričelo pozno popoldne s prehodom meje pri Bihaču in za danes končalo 5 km pred Jajcem v kampu ob Plivskem jezeru.
   
Kočevje Bihač Jajce Sarajevo....20. - 29. avgust 2010

zadnja posodobitev 22.08.2010 06:34,  za osvežitev pritisni še tipko F5

DOMOV

POTEPANJA

NASLEDNJI DAN